Strokovna izhodišča in načela za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih

Namen

Pri razvoju in uporabi različnih pristopov za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju, pogosto storimo napako, da privzamemo že oblikovane pristope in modele ter jih v izobraževalno organizacijo vpeljemo brez tehtnega premisleka o tem, kakšni nameni, vrednote in interesi so vodili tiste, ki so ta pristop ali model obikovali. Ne vprašamo se tudi ali in koliko so ti nameni, vrednote in interesi skladni z našimi. Pogosto si tovrstnih vprašanj ne moremo zastaviti tudi zato, ker ti pristopi in modeli namenov, vrednot in interesov eksplicitno ne razkrivajo. Velikokrat so implicitno "skriti" v sami strukturi področij in kazalnikov kakovosti ter v procedurah njihove uporabe. 

Za razumevanje pristopov in modelov za presojanje in razvijanje kakovosti zato ni dovolj, če samo pregledamo strukturo, shemo, sezname kazalnikov kakovosti. Pomembno je vedeti, "kdo je bil tisti", ki je te pristope oblikoval. In še več kot to: dobro je vedeti kateri  vzvodi, interesi, pogledi so vplivali na oblikovanje takšnega ali drugačnega pristopa. 

Ko smo na Andragoškem centru Slovenije razvijali pristop za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih, nas je pri tem najbolj vodil strokovni interes. Ob tem pa smo skušali upoštevati tudi druge interese kot so npr: interes udeleženca, da bo deležen kakovostnega izobraževanja,  interes javnosti do vpogleda v postopke, ki jih izobraževalna organizacija izpeljuje, da zagotavlja kakovost izobraževanja, interes izobraževalne politike, da bodo izobraževalne organizacije pri skrbi za kakovost izobraževanja, ravnale odgovorno ipd.

Pristop za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih je zasnovan na nekaterih strokovnih načelih in vrednotnih predpostavah. Priporočljivo je, da vodstva in zaposleni v izobraževalnih organizacijah o njih premislijo, ko se odločajo za uporabo elementov tega pristopa v lastni organizaciji. V kolikor bo tovrsten premislek pokazal, da so strokovna izhodišča in vrednote, na katerih je pristop oblikovan, skladne z vrednotami izobraževalne organizacije, bo to dobra popotnica za to, da bo ta pristop v izobraževalni organizaciji tudi zaživel. 

Opis

Dosedanja teoretska spoznanja, preizkušeni koncepti in izkušnje, ki jih imamo s presojanjem in razvijanjem kakovosti izobraževanja odraslih v Sloveniji, narekujejo, da pri nadaljnjem razvoju kakovosti na ravni izobraževalne organizacije izhajamo iz naslednjih strokovnih načel:

Proces oblikovanja

V kolikor želimo, da bi  pristop za presojanje in razvijanje kakovosti izobraževanja odraslih v izobraževalni organizaciji zares zaživel, se je potrebno tudi med operativno izpeljavo posamičnih procesov kakovosti vedno znova vračati k premislekom o temeljnih strokovnih načelih, na katerih je pristop oblikovan.

Pomembno je, da v različnih fazah procesov umeščanja, opredeljenja, presojanja in razvijanja kakovosti, razmišljamo, kako vanje in v svoje delo vključujemo ta strokovna načela.  Vprašanja, ki si jih je priporočljivo zastaviti so vsaj naslednja:
 
  • Ali smo pri uvajanju različnih vidikov presojanja in razvijanja kakovosti ravnali strokovno avtonomno, hkrati pa upoštevali normativne določbe, ki urejajo to področje?
  • Ali v izobraževalni organizaciji in pri svojem delu spodbujamo dejavno odgovornost do udeležencev izobraževanja odraslih in širše skupnosti?
  • Ali v notranji sistem kakovosti, ki ga v izobraževalni organizaciji uporabljamo, umeščamo tudi zunanje pristope? Se kdaj prostovoljno damo presoditi kolegom praktikom ali drugim strokovnjakom, ki prihajajo od zunaj?
  • So procesi sprotnega spremljanja in poglobljene samoevalvacije kakovosti, ki jih izvajamo, skrbno načrtovani in izpeljani? Ali izpeljemo celoten krog kakovosti?
  • Ali smo v naš notranji sistem kakovosti umestili procesni prijem? Ali znamo opredeliti najpombmnejše procese, ki jih izvajamo in na podlagi presoje njihove kakovosti, poskati vzroke za takšne ali drugačne dosežke?
  • Ali zagotavljamo preglednost našega dela? Ali  zainteresirani javnosti sporočamo, na kakšne načine skrbimo za kakovost našega dela?
  • Ali pri opredeljevanju in presojanju kakovosti lastnega dela upoševamo, da imajo lahko različne interesne skupine različne poglede na to, kaj je kakovostno izobraževanje odraslih? Ali te skupine vključujemo v opredeljevanje, presojanje in razvijanje kakovosti?
  • Ali pri zaposlenih spodbujamo kulturo učenja in kakovosti? Ali te vrednote vključujemo v lastno delo?
  • Ali sodelujemo v različnih strokovnih omrežjih? Smo pripravljeni v njih deliti lastno dobro prakso? Smo se pripravljeni učiti iz dobre prakse drugih?