Zapisan notranji sistem kakovosti – listina kakovosti ali drug primerljiv dokument

Namen

Preglednost procesov presojanja in razvijanja kakovosti izobraževalna organizacija izkazuje tudi tako, da zna svojim zaposlenim in zunanji javnosti (udeležencem, financerjem, partnerjem) jasno in pregledno predstaviti, kako skrbi za kakovost svoje dejavnosti.

Priporočljivo je, da izobraževalna organizacija svoj notranji sistem kakovosti zapiše.

Na področju izobraževanja odraslih se je kot zapis notranjega sistema kakovosti že dobro uveljavila listina kakovosti.

Listina kakovosti ali primerljiv dokument je zapis dogovorov o ravnanju pri opredeljevanju, presojanju in razvijanju kakovosti in je hkrati vodilo za to ravnanje. Je dokument izobraževalne organizacije, ki se uporablja v javni rabi.
Priporočljivo je, da listino kakovosti sprejme svet zavoda.

Namenjena je vsem zaposlenim, prav tako pa tudi udeležencem, financerjem, partnerjem in drugim pomembnim interesnim skupinam, saj lahko iz nje pridobijo informacije o tem, kako izobraževalna organizacija skrbi za svojo kakovost.
 

Slika: Listina o kakovosti Ljudske univerze Ajdovščina
 

Opis

Listina kakovosti ni zapis modela kakovosti, ki ga uporablja izobraževalna organizacija. Uporablja lahko namreč več modelov ali prijemov kakovosti, prijeme lahko med seboj kombinira ipd. Pomembno pa je, da izobraževalna organizacija zapiše, kako sama načrtno skrbi za kakovost, katere prijeme in metode uporablja.

Organizacije, ki izobražujejo mladino in odrasle, pogosto zastavijo vprašanje, ali je smiselno pripravljati listino kakovosti posebej za področje izobraževanja mladine in izobraževanja odraslih, ali pa naj pripravijo skupno listino kakovosti.

Naše priporočilo v tem primeru izhaja iz premisleka, da je listina kakovosti temeljni strateški dokument izobraževalne organizacije, v katerem ta sporoča, kako skrbi za kakovost. S tega stališča priporočamo, naj se pripravi ena listina kakovosti, v kateri pa naj bodo poleg skupnih vsebin zajete tudi posebnosti procesov presojanja in razvijanja kakovosti pri izobraževanju mladine ali izobraževanju odraslih.

Priporočljivo je, da listina o kakovosti zajame vsaj naslednja sporočila:
V pomoč pri razmisleku, kaj bi vpisali v listino kakovosti, lahko uporabimo vprašanja:
  • Za kaj se v naši izobraževalni organizaciji zavzemamo?
  • Katere temeljne cilje želimo doseči?
  • Kaj želimo ponuditi našim udeležencem in partnerjem?
  • Kako pri nas skrbimo za kakovost, da bi uresničili zastavljene cilje?
V pomoč pri pripravi tega sklopa, lahko uporabimo vprašanja:
  • Kje, v katerih dokumentih, zapisih smo opredelili, kako mi pojmujemo kakovost, kaj je za nas kakovost?
  • Kako smo prišli do teh opredelitev?
V pomoč pri razmisleku, kaj bi vpisali v to poglavje, lahko uporabimo vprašanja:
  • Kako ugotavljamo, kakšno kakovost dosegamo, in kako pogosto to počnemo?
  • Katere pripomočke za merjenje kakovosti imamo?
  • Kako zapišemo ugotovitve?
  • Kako in komu predstavljamo ugotovitve, s kom se o njih pogovarjamo?
V pomoč pri pripravi tega sklopa, lahko uporabimo vprašanja:
  • Kako načrtujemo spremembe za izboljšanje kakovosti?
  • Ali jih zapišemo, ali se o tem kaj pogovarjamo?
  • Kaj delamo, da bi dosegali boljšo kakovost?

Proces oblikovanja

Ker je treba ob pripravi listine kakovosti dobro poznati različne procese kakovosti, ki potekajo v izobraževalni organizaciji, navadno osnutek zapisa takšnega dokumenta pripravijo tisti, ki so v izobraževalni organizaciji bolj vpeti v te procese. Po navadi so to člani komisije za kakovost, svetovalci za kakovost ipd. V številnih primerih že v tem procesu sodeluje tudi ravnatelj ali direktor izobraževalne organizacije.

Listina kakovosti je dogovor o ravnanju vseh, ki v izobraževalni organizaciji prispevajo svoj delček v mozaiku doseganja zastavljenih ciljev o tem, kako bomo skrbeli za kakovost.

Pomembno je, da že k nastajanju listine kakovosti pritegnemo tudi zaposlene, kadar je to smiselno in mogoče, pa tudi zunanje sodelavce, partnerje ipd.
Listina kakovosti je dokument, ki se uporablja v javni rabi. To je dokument, ki naj bo tudi formalne narave, tako bo namreč imel večjo izvršilno moč. S tega vidika je pomembno tudi, kdo dokument sprejme.

Priporočamo, da formalna potrditev listine kakovosti ne ostane zgolj na ravni komisije za kakovost, pač pa naj listino kakovosti obravnava in sprejme pedagoški/andragoški zbor, uradno naj jo potrdi direktor/ravnatelj.

Številne izobraževalne organizacije pa listino kakovosti predložijo v obravnavo in sprejem tudi svetu zavoda.

Obravnava in potrjevanje tovrstnega dokumenta na svetu zavoda ima namreč dva učinka:
  • izobraževalni organizaciji daje možnost, da članom sveta sistematično predstavi, kako skrbi za kakovost;
  • uradno sprejeta listina kakovosti na svetu zavoda dobi večjo težo in večjo izvršilno moč. 

Zbirka pripomočkov

Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri pripravi zapisa notranjega sistema kakovosti vaše organizacije pripravili pripomoček - vodilo za oblikovanje listine kakovosti. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.

Vabimo vas tudi, da si primere dobre prakse - listin kakovosti, ogledate v zavihku Primeri dobre prakse.
 

Primeri dobre prakse

Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je pripravil prvo Listino o kakovosti AZM LU v okviru projekta Svetovalci za kakovost. Projekt je strokovno vodil Andragoški center Slovenije in se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Skupina za kakovost AZM LU je skupaj z ostalimi zaposlenimi ažurirala Listino o kakovosti v šolskih letih 2015/2016 in 2017/2018.
 
Organizacija B&B izobraževanje in usposabljanje, d. o. o., je Listino kakovosti oblikovala v okviru projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, dopolnila pa v projektu Svetovalci za kakovost. Oba projekta je strokovno vodil Andragoški center Slovenije.
Organizacije je prvič sprejela Listino kakovosti na Strateškem svetu leta 2011, prenovljeno pa v letu 2013.
Listino kakovosti javnega zavoda Cene Štupar – center za izobraževanje Ljubljana je izdala in oblikovala skupina za kakovost v okviru projekta »Razvoj kakovosti v izobraževanju odraslih od 2009 do 2013«. Projekt je strokovno vodil Andragoški center Slovenije in se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.
 
Izobraževalni center GEOSS, d.o.o., je Listino kakovosti pripravil v okviru projekta POKI - Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, ki ga strokovno vodil Andragoški center Slovenije. Listino kakovosti Izobraževalnega centra GEOSS je sprejel andragoški zbor leta 2013.

 
Ljudska univerza Ajdovščina je oblikovala Listino kakovosti v okviru projekta POKI - Ponudimo odraslim ka­kovostno izobraževanje ter jo dopolnila in izdala v tiskani obliki v okviru projekta Svetovalci za kakovost. Oba projekta je strokovno vodil Andragoški center Slovenije.
Ljudska univerza Velenje je Listino kakovosti oblikovala v okviru projekta Svetovalci za kakovost. Projekt je strokovno vodil Andragoški center Slovenije in se je izvajal v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013.

 
Listino kakovosti je Zasavska ljudska univerza oblikovala v okviru projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, dopolnila pa v projektu Svetovalci za kakovost. Oba projekta je strokovno vodil Andragoški center Slovenije. Projekta sta se izvajala v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013. Listino kakovosti je sprejel Svet zavoda Zasavske ljudske univerze leta 2008.
Listina kakovosti Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj je nastala v okviru projekta Svetovalci za kakovost, ki ga je strokovno vodil Andragoški center Slovenije. Listino kakovosti je Svet Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj sprejel v letu 2018.
 

Knjižna polica / Spletne povezave

Na spletu si lahko ogledate primere listin kakovosti različnih izobraževalnih organizacij za odrasle v Sloveniji.

V spletnem iskalniku vtipkajte geslo LISTINA KAKOVOSTI.