(Ne)samozavest odraslih pri sporazumevanju v angleščini

Zgodba:
Lani sem se (po nekaj izkušnjah v študentskih letih) resno lotila poučevanja angleščine. Čeprav sem zelo komunikativna, mi je bilo v eni od skupin na začetku malce težko, ker se mi je zdelo, da so udeleženci tečaja (odrasli) zelo zadržani, ko sem jih izzvala k pogovoru, čeprav sem se trudila, da bi se počutili čim bolj sproščeno.

Ko sem se z njimi pogovarjala o morebitnih vzrokih za njihovo redkobesednost, sem ugotovila, da jih je strah govoriti, saj se bojijo, da bodo delali preveč napak in bodo videti neumno. Čeprav je perfekcionizem pri učenju tujih jezikov zelo značilen za Slovence, se sama ne prištevam med tiste, ki raje ne spregovorijo, če niso povsem prepričani, da bo njihova poved enaka povedi maternega govorca ciljnega jezika, zato mi je bilo težko izhajati iz lastne izkušnje.

Ker sem želela, da bi tečajniki premagali strah, sem razmišljala, kako bi jim lahko pomagala. Ugotovila sem, da se dobro počutijo, če govorijo med seboj v skupinah, manj samozavestni pa postanejo, ko govorijo z mano kot učiteljico angleščine. Zato sem jih najprej zelo malo popravljala in spodbujala k temu, da so zgolj izrazili to, kar so želeli povedati, ne glede na število napak. Veliko so delali med seboj tudi v majhnih skupinah. Ko je minilo nekaj srečanj, sem začela spodbujati razprave med vsemi udeleženci in z mano hkrati, na tablo pa sem na koncu izpisala nekaj najpogostejših napak, ki so se pojavljale med pogovorom, ne da bi izpostavljala posamezne udeležence. Sčasoma je večina od njih postala zelo zgovorna, zato tudi mojega sprotnega popravljanja niso več jemali za najhujše zlo. Zelo sem bila vesela, ko so mi na koncu povedali, da so postali samozavestnejši in bolj sproščeni pri sporazumevanju v angleščini.

O svoji kakovosti se, še posebno, ker sem študij končala šele pred kratkim, nenehno sprašujem. Zavedam se, da je samoevalvacija (poleg evalvacije udeležencev izobraževanja) odločilnega pomena za kakovostno delo. Najpomembnejše se mi zdijo sprotne evalvacije (predvsem iskren pogovor z udeleženci izobraževanja o zadovoljstvu z mojim delom in izvedbo tečaja), saj sem prepričana, da je morebitne težave najlažje reševati takoj, ko se pojavijo.
 
Polona Konjedic - Ljudska univerza Nova Groica