Predavatelji o kakovosti svojega dela – Kanalska dolina – od terena do Zooma

Zgodba:
Ko sem pred devetimi leti snovala program kulturne dediščine na univerzi za tretje življenjsko obdobje, sem nameravala udeležencem poljudno in prijazno predstaviti strokovne vsebine iz kulturne dediščine v domačem okolju. Sčasoma se je v naši sekciji oblikovala skupina razgledanih in vedoželjnih udeležencev, ki so postavljali zanimiva vprašanja in tudi dopolnili marsikatero razlago. K sodelovanju sem povabila še kolegico arheologinjo Mijo Ogrin, ki je s svojega strokovnega stališča dopolnila izbrane vsebine.

Skupaj smo v nekaj letih obiskali kraje zgornje Gorenjske in sosednjega Posočja na območju nekdanjega belopeškega gospostva, ki smo ga ves čas omenjali. Ko sva poskušali s kolegico razložiti, kje je bil nekdaj sedež tega gospostva in mogočni grad grofov Celjskih, sva se znašli v zadregi, saj je Bela peč danes v Italiji. Na pobudo nekaterih samoiniciativnih udeležencev, ki so poleti obiskali Belo peč (Fusine in Valromana) in fotografirali ostanke gradu ter priskrbeli celo izvirni zemljevid zahodne meje po prvi svetovni vojni, sva s kolegico hitro ugotovili, da bova morali poglobiti znanje. Čeprav razmeroma dobro poznava zgornjo Gorenjsko, sva spoznali, da je najino znanje o Kanalski dolini zelo splošno. Tako sva se v poletnih mesecih odpravili na celodnevno ekskurzijo po Kanalski dolini. Obiskali sva Belo peč, Trbiž, Ovčjo vas, Ukve, Naborjet, Lužnice in Tabljo. Poizvedovali sva o lokalnih znamenitostih in si jih ogledovali, nabirali turistične prospekte, iskali literaturo ter navezali stike z zamejskimi Slovenci in strokovnjaki, ki so proučevali to območje. Ker je literature in drugega gradiva o Kanalski dolini v slovenščini zelo malo, sva si pomagali z objavami v italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Pri tem sva spoznali tudi digitalizirano arhivsko gradivo ter drugo gradivo italijanskih in avstrijskih ustanov, ki hranijo izvirne dokumente.

Nabor, izbor in organizirana predstavitev tega gradiva so bili velik strokovni in prevajalski izziv, a je bilo po opravljenem delu zadovoljstvo toliko večje. V največje veselje pa nama je bil pozitiven odziv udeležencev, ki so z navdušenjem odkrivali nove vsebine. Z veseljem smo se skupaj podali na obisk krajev v Kanalski dolini in si jih ogledali pod vodstvom naših rojakov v zamejstvu. Naše zanimivo popotovanje je žal ustavila epidemija, ki pa je prinesla nove izzive. Z uporabo sodobne tehnologije smo ga nadaljevali v obliki videopredavanj, ki si jih je ogledalo nekaj deset udeležencev.

Izredno zanimanje in dejavnost udeležencev sta naju spodbudila k poglabljanju znanja in odkrivanju ter podajanju novih vsebin na nov način, s tem pa sta pripomogla k zboljšanju kakovosti predavanj o kulturni dediščini na Univerzi za starejše na Jesenicah.
Nataša Kokošinek - Ljudska univerza Jesenice