Interesne skupine izobraževalne organizacije

Namen

Premisleka o tem, za kakšno kakovost se bo zavzemala in kako jo bo opredelila, izobraževalna organizacija ne more opraviti brez tistih skupin, ki so neposredno udeležene v njeni dejavnosti ali pa imajo v tej dejavnosti določen interes oziroma lahko vplivajo nanjo. Njihova mnenja, stališča in ocene je smiselno in celo nujno poznati ter jih uvrstiti v lastne opredelitve kakovosti.

Da bi se lahko pravilno odločili, katere skupine je smiselno uvrstili v procese opredeljevanja kakovosti, pozneje pa tudi v presojanje in razvijanje kakovosti, je treba premisliti o naslednjih vprašanjih:
  • Komu je namenjena skrb za kakovost v naši izobraževalni organizaciji?
  • Kdo je zainteresiran za razvoj kakovosti naše izobraževalne organizacije?
  • Kdo ocenjuje našo kakovost?
  • Kdo vpliva na raven kakovosti naše izobraževalne organizacije? 
  • Kdo omejuje razvoj naše kakovosti?
 
Slika: Interesne skupine izobraževalne organizacije

Opis

Interesne skupine opredeljujemo kot skupine, ki imajo kakršen koli neposreden ali posreden interes v dejavnosti, ki jo izpeljuje izobraževalna organizacija.

Raven kakovosti izobraževalne organizacije vpliva na interesno skupino, lahko pa interesna skupina vpliva na raven kakovosti v izobraževalni organizaciji.

V zvezi z vprašanji razvoja kakovosti izobraževalne organizacije, se pojavlja cela vrsta interesnih skupin, ki jim je kakovost namenjena, so zanjo zainteresirani, jo ocenjujejo, vplivajo nanjo ali jo omejujejo.
Kakovost izobraževalne organizacije je lahko odvisna ali povezana s posamezniki, skupinami ali organizacijami, s katerimi ima izobraževalna organizacija neposreden odnos (npr. udeleženec izobraževanja, zaposleni, partnerska izobraževalna organizacija), lahko pa je ta pomembno odvisna ali povezana s posamezniki, skupinami ali organizacijami, s katerimi izobraževalna organizacija nima neposrednega odnosa (npr. šolski politik, zunanji evalvatorji, Strokovni svet za izobraževanje odraslih, konkurenčna izobraževalna organizacija).
Če analiziramo vrste interesov v zvezi s kakovostjo, hitro naletimo na problem raznolikosti teh interesov: posameznika ali skupino na primer zanima samo končni izid izobraževanja (ocena), drugega uporabnost znanja, tretjega dobri pogoji med izobraževanjem ipd. Še več: nekateri interesi se zdijo povsem nepovezani s temeljnim poslanstvom izobraževalne organizacije: na primer kakovost porabe denarja, urejenost poslovanja.

A vendar gre za skupine ali organizacije, ki kakovost izobraževalne organizacije ocenjujejo z vidika teh interesov in lahko njihova ocena še kako pomembno vpliva na poslovanje organizacije (npr. financer, davčna uprava, sanitarna inšpekcija).

Z vidika strokovnosti bi pričakovali, da našo strokovnost ocenjujejo posamezniki ali skupine, ki veliko vedo o kakovosti v izobraževanju (Strokovni svet za izobraževanje odraslih, raziskovalci), v resnici pa oceno kakovosti pogosto oblikujejo tudi laiki (npr. javnost).
 
Slika: Raznolikost interesov
 

Proces oblikovanja

Raznolikost posameznikov, skupin in organizacij, ki sestavljajo interesne skupine v zvezi z razvojem kakovosti izobraževalne organizacije, zahteva, da že kmalu, ko se začnemo sistematično ukvarjati z vprašanji kakovosti, pripravimo pregled različnih interesnih skupin.

Temu sledi analiza interesnih skupin glede na njihove interese.
Pri opredeljevanju interesnih skupin naše izobraževalne organizacije si lahko pomagamo s temile vprašanji:
  • Katerim posameznikom, skupinam, organizacijam je izobraževalna organizacija odgovorna?
  • Brez podpore katerih skupin ne bi bilo mogoče dosegati kakovosti v izobraževalni organizaciji?
  • Komu lahko razvoj kakovosti izobraževalne organizacije koristi?
  • Kdo ima socialne, ekonomske, strokovne, politične interese v zvezi s kakovostjo izobraževalne organizacije?
  • S kom sodelujemo ali želimo sodelovati, da bi dosegali višjo raven kakovosti?
  • Kdo močno vpliva na kakovost izobraževalne organizacije?
  • Kdo bi lahko pozitivno vplival na kakovost izobraževalne organizacije, četudi ni neposredno vpleten v proces razvoja kakovosti?
  • Kdo lahko postane konfliktni partner, če bo razvoj kakovosti izobraževalne organizacije videl kot nasprotje svoje vloge in interesov?
  • Od koga smo odvisni? Kdo je naš tekmec? Kdo nam je za zgled?
 
Preglednica: Osnovna matrika za identificiranje interesnih skupin organizacije
 
Najširši opredelitvi ključnih interesnih skupin, sledi podrobnejša členitev znotraj posamezne skupine. (Npr. interesna skupina: USTANOVITELJ; podrobnejša opredelitev: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)
 
Preglednica: Primer natančnejšega opredeljevanja interesne skupine


Ko naredimo tak seznam, smo naredili že veliko, a še vedno ne dovolj, če naj nam pregled interesnih skupin pomaga tudi pri operativnem delu na področju razvoju kakovosti. Interesne skupine so namreč tiste, ki jih bomo vključili v razprave o želeni kakovosti izobraževalne organizacije, jih povabili k presojanju kakovosti, jih pritegnili v razmišljanje, kako izboljšati določene postopke ali ravnanje ipd.

Zato je treba seznam dopolniti še s povsem konkretnimi osebami ali vsaj s položajem oseb, ki so za nas zelo pomembne.
 
Preglednica: Natančnejši seznam interesnih skupin izobraževalne organizacije
Ko premislimo o tem, katere so temeljne interesne skupine izobraževalne organizacije, in oblikujemo seznam teh interesnih skupin, lahko začnemo analizo interesnih skupin po posameznih merilih.
Premislimo, ali so interesne skupine zunanje ali notranje. Za notranje interesne skupine velja, da so vključene v delovanje izobraževalne organizacije od znotraj (vodstvo, zaposleni, sindikalna organizacija itn.), zunanje interesne skupine pa ne delujejo v izobraževalni organizaciji, pač pa vplivajo na izobraževalno organizacijo od zunaj.
Premislimo, ali so interesne skupine primarne ali sekundarne. Primarne interesne skupine so tiste, brez sodelovanja katerih organizacija ne bi preživela. Povezane so s temeljnim procesom delovanja organizacije. Sekundarne interesne skupine niso vključene v neposredne odnose, izmenjave z organizacijo, vendar imajo sposobnost in možnost, da mobilizirajo javno mnenje v dobro ali v škodo doseganja ciljev organizacije. Od zunaj lahko zaradi svojega mesta v sistemu vplivajo na doseganje ciljev izobraževalne organizacije.
Premislimo o interesih, ki jih (ali bi jih lahko) imela posamezna interesna skupina glede dejavnosti izobraževalne organizacije. Potem ko raziščemo interese temeljnih interesnih skupin, se je smiselno poglobiti tudi v analizo interesov podskupin, pri obojih pa razmišljati tudi o morebitni konfliktnosti interesov med skupinami in med podskupinami. Natančnejša analiza posameznih podskupin in njihovih interesov lahko razkrije veliko večjo interesno raznolikost in interesno heterogenost posamezne interesne skupine.
Razmislimo o možnem vplivu, ki ga ima interesna skupina na izobraževalno organizacijo. Ob koncu tega dela analize razmislimo, kakšni so lahko vplivi interesne skupine na delovanje izobraževanje organizacije in še posebno na njeno kakovost. Razmišljamo o morebitnih pozitivnih in negativnih vplivih.
Oblikovan pregled interesnih skupin in analiza njihovih značilnosti postane izhodišče za premislek o tem, kdaj bo smiselno in potrebno, da neko interesno skupino v vključimo v procese opredeljevanja, presojanja in razvijanja kakovosti.

Če nas bo na primer zanimalo, kakšna je kakovost znanja, ki ga v izobraževalni organizaciji pridobijo udeleženci, bomo k presojanju kakovosti in tudi razmišljanju o tem, kaj bi še morali postoriti za boljšo kakovost znanja, pritegnili podjetja iz panoge, razvojne inštitute ipd., teh pa ne bi bilo prav smiselno vključevati takrat, ko nas bo zanimala kakovost izpeljave izobraževanja (metodika, didaktika). Takrat bomo k presojanju pritegnili učitelje, strokovne sodelavce in udeležence, morda pa tudi kakšne zunanje strokovnjake za to področje.

Zbirka pripomočkov

Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri premislekih o interesnih skupinah vaše izobraževalne organizacije pripravili različna vodila. Dokumente si lahko shranite na svoj računalnik ter jih dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.

Knjižna polica / Spletne povezave

Bolj podrobno lahko o interesnih skupinah preberete v publikaciji Kakovost kot (z)možnost, avtorice dr. Tanja Možina, od 66 do 98 strani.