Namen
Mozaik sistema kakovosti izobraževalne organizacije je sestavljen iz številnih dejavnosti, v njem sodelujejo zaposleni in udeleženci, partnerji in druge pomembne interesne skupine. Za povezano delovanje in učinkovitost teh procesov pa je treba v ta sistem umestiti prvino, ki bo spodbuda za razvoj posameznih procesov in delčkov v tem mozaiku, hkrati pa bo delovala povezovalno, bo kot nekakšno vezivo, ki pomaga pri usklajenem delovanju sistema. Takšno vlogo ima v notranjem sistemu kakovosti komisija za kakovost.
- Komisija za kakovost je osrednje jedro notranjih procesov kakovosti.
- Skrbi za povezano delovanje notranjega sistema kakovosti.
- Deluje kot motivator, načrtuje in organizira dejavnosti, jih deloma tudi izpeljuje.
Je posrednica med vsemi sodelujočimi v procesih opredeljevanja, presojanja in razvijanja kakovosti ter skrbi za informiranost različnih interesnih skupin o teh dogajanjih in njihovih dosežkih.
Slika: Skupina/komisija za kakovost
Opis
V zadnjih letih je imenovanje komisije za kakovost na različnih področjih izobraževanja že postalo zakonska obveznost. Zakonodaja s posameznega področja po navadi opredeli sestavo in naloge komisije za kakovost.
Ob upoštevanju tega izhodišča je priporočljivo upoštevati nekatera strokovna priporočila, ki niso povezana zgolj z enim ali drugim področjem izobraževanja ali zgolj z zakonodajo, a jih izobraževalna organizacija – ob upoštevanju zakonskih obveznosti – lahko uporabi ob vzpostavljanju komisije za kakovost in snovanju njenega dela.
Ob upoštevanju tega izhodišča je priporočljivo upoštevati nekatera strokovna priporočila, ki niso povezana zgolj z enim ali drugim področjem izobraževanja ali zgolj z zakonodajo, a jih izobraževalna organizacija – ob upoštevanju zakonskih obveznosti – lahko uporabi ob vzpostavljanju komisije za kakovost in snovanju njenega dela.
Temeljne naloge komisije za kakovost
Komisija za kakovost:
- pripravlja načrte za izpeljavo posameznih faz opredeljevanja, presojanja in razvoja kakovosti,
- pridobiva sodelavce za izpeljavo posameznih faz opredeljevanja, presojanja in razvoja kakovosti,
- skrbi za informiranje zaposlenih o poteku dela na področju kakovosti,
- izpeljuje različne dejavnosti za motivacijo zaposlenih za dejavno sodelovanje pri presojanju in razvijanju kakovosti,
- sodeluje pri izpeljavi posameznih faz opredeljevanja, presojanja in razvoja kakovosti v izobraževalni organizaciji,
- organizira različne dejavnosti v kolektivu, povezane s samoevalvacijo (anketiranje, sestanke zaposlenih itn.),
- prenaša znanje o kakovosti na druge zaposlene v izobraževalni organizaciji,
- sodeluje z zunanjimi strokovnimi institucijami,
- sodeluje pri morebitnih zunanjih presojah kakovosti, v katerih sodeluje izobraževalna organizacija,
- pripravlja poročila za svet izobraževalne organizacije o svojem delu, pedagoški/andragoški zbor, financerje.
Proces oblikovanja
Pri oblikovanju in sestavi komisije za kakovost je treba upoštevati zakonske obveznosti. Izobraževalni organizaciji, ki še nima komisije za kakovost, pa tudi tistim, ki jih že imajo, priporočamo, da preverijo, kakšne so zakonske zahteve na področjih izobraževanja, ki ga izpeljujejo. Te se namreč na različnih področjih nekoliko razlikujejo.
Vsekakor je v izobraževanju odraslih potrebno upoštevati določbe Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list št.6/18), ki v 68. členu določa, da javne organizacije, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle in dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, z internim aktom določijo sestavo, mandat in naloge komisije.
V nadaljevanju pa predstavljamo nekatera strokovna priporočila, ki so lahko, ob upoštevanju zakonskih obveznosti, izobraževalni organizaciji v pomoč pri oblikovanju komisije za kakovost.
Vsekakor je v izobraževanju odraslih potrebno upoštevati določbe Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list št.6/18), ki v 68. členu določa, da javne organizacije, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle in dejavnosti, ki se financirajo iz javnih sredstev, z internim aktom določijo sestavo, mandat in naloge komisije.
V nadaljevanju pa predstavljamo nekatera strokovna priporočila, ki so lahko, ob upoštevanju zakonskih obveznosti, izobraževalni organizaciji v pomoč pri oblikovanju komisije za kakovost.
Sestava komisije za kakovost
Priporočamo, da komisijo za kakovost, če s področno zakonodajo ni drugače opredeljeno, sestavljajo:
Ponekod je to že zakonska obveznost, tudi sicer pa je priporočljivo, da med člane skupine za kakovost vključimo še:
Ob tem je treba omeniti, da praksa kaže, da je zagotavljanje dejavnega sodelovanja zunanjih članov komisij (še posebno predstavnikov delodajalcev ipd.) težavna naloga. Ena izmed možnosti za reševanje tovrstnih zagat je, da oblikujemo ožje jedro komisijo za kakovost, ki se sestaja redno in opravlja operativne naloge, nekajkrat na leto pa skličemo komisijo za kakovost v razširjeni sestavi ter takrat obravnavamo vprašanja strateške narave. To je na primer mogoče ob sprejemanju letnega načrta delovanja komisije za kakovost, ob obravnavanju letnega poročila komisije za kakovost ipd.
- ravnatelj ali direktor izobraževalne organizacije,
- oseba, ki skrbi za izobraževanje odraslih, če se organizacija ukvarja tudi z drugo dejavnostjo, ali vodje temeljnih izobraževalnih področij,
- predstavniki učiteljev in strokovnih delavcev (lahko tudi zunanji sodelavci).
Ponekod je to že zakonska obveznost, tudi sicer pa je priporočljivo, da med člane skupine za kakovost vključimo še:
- predstavnike udeležencev,
- predstavnike delodajalcev,
- predstavnike drugih pomembnih interesnih skupin.
Ob tem je treba omeniti, da praksa kaže, da je zagotavljanje dejavnega sodelovanja zunanjih članov komisij (še posebno predstavnikov delodajalcev ipd.) težavna naloga. Ena izmed možnosti za reševanje tovrstnih zagat je, da oblikujemo ožje jedro komisijo za kakovost, ki se sestaja redno in opravlja operativne naloge, nekajkrat na leto pa skličemo komisijo za kakovost v razširjeni sestavi ter takrat obravnavamo vprašanja strateške narave. To je na primer mogoče ob sprejemanju letnega načrta delovanja komisije za kakovost, ob obravnavanju letnega poročila komisije za kakovost ipd.
Merila za oblikovanje komisije za kakovost
Pri izbiranju članov komisije za kakovost je dobro upoštevati vsaj tale merila:
- zavzetost za spreminjanje, razvijanje, vpeljevanje strokovnih novosti,
- nekajletne izkušnje v izobraževanju odraslih,
- ugled med sodelavci,
- sposobnost komuniciranja z vsem kolektivom,
- nekonfliktnost,
- pripravljenost opravljanja dodatnega dela.
Vodja komisije za kakovost
Pomembno vlogo v komisiji za kakovost ima njen vodja, ki je gibalo komisije. V marsikateri izobraževalni organizaciji to vlogo opravlja direktor ali ravnatelj. To ima svoje dobre strani, s tem namreč vodstvo tudi simbolno pokaže, da je delovanje komisije za kakovost pomembno.
Opozoriti pa kaže tudi na morebitno slabo stran take rešitve. Če je ravnatelj ali direktor avtokratski in če so v organizaciji strogi hierarhični odnosi, se kaj lahko zgodi, da vsebino, način in tempo dela v komisiji določa le ravnatelj ali direktor, drugi člani komisije pa so bolj ali manj opazovalci. To pa ni dobro, saj ima ravnatelj ali direktor v rokah dovolj vzvodov, da uveljavi svoje zamisli tudi drugače, brez komisije za kakovost. Zamisel o oblikovanju komisije temelji prav na tem, da se v njej združujejo različne zamisli, informacije, znanje in potrebe celotnega kolektiva.
Treba pa je tudi upoštevati, da zahteva vodenje komisije za kakovost poleg strateškega tudi veliko operativnega delovanja, zato se pogosto zgodi, da direktor ali ravnatelj izobraževalne organizacije ne more prevzeti te vloge. Priporočamo, da je tedaj za vodjo komisije za kakovost imenovana oseba, ki kar najbolj izpolnjuje merila za izbiro članov komisije. Hkrati je pomembno, da ravnatelj ali direktor tej osebi zaupa in ji je pripravljen prepustiti vsaj nekaj operativnih kompetenc pri izpeljevanju vloge vodje komisije. Mnoge odločitve komisije za kakovost zadevajo celotno izobraževalno organizacijo – ravnatelj ali direktor jih mora sprejemati in podpirati. Zelo slabo bi bilo namreč, če bi se zgodilo, da bi komisija za kakovost in njen vodja vodila eno politiko in strategijo kakovosti, vodstvo organizacije pa drugo. Komisija za kakovost je pomočnica ravnatelju ali direktorju pri uresničevanju njegovih ciljev za doseganje želene ravni kakovosti.
Opozoriti pa kaže tudi na morebitno slabo stran take rešitve. Če je ravnatelj ali direktor avtokratski in če so v organizaciji strogi hierarhični odnosi, se kaj lahko zgodi, da vsebino, način in tempo dela v komisiji določa le ravnatelj ali direktor, drugi člani komisije pa so bolj ali manj opazovalci. To pa ni dobro, saj ima ravnatelj ali direktor v rokah dovolj vzvodov, da uveljavi svoje zamisli tudi drugače, brez komisije za kakovost. Zamisel o oblikovanju komisije temelji prav na tem, da se v njej združujejo različne zamisli, informacije, znanje in potrebe celotnega kolektiva.
Treba pa je tudi upoštevati, da zahteva vodenje komisije za kakovost poleg strateškega tudi veliko operativnega delovanja, zato se pogosto zgodi, da direktor ali ravnatelj izobraževalne organizacije ne more prevzeti te vloge. Priporočamo, da je tedaj za vodjo komisije za kakovost imenovana oseba, ki kar najbolj izpolnjuje merila za izbiro članov komisije. Hkrati je pomembno, da ravnatelj ali direktor tej osebi zaupa in ji je pripravljen prepustiti vsaj nekaj operativnih kompetenc pri izpeljevanju vloge vodje komisije. Mnoge odločitve komisije za kakovost zadevajo celotno izobraževalno organizacijo – ravnatelj ali direktor jih mora sprejemati in podpirati. Zelo slabo bi bilo namreč, če bi se zgodilo, da bi komisija za kakovost in njen vodja vodila eno politiko in strategijo kakovosti, vodstvo organizacije pa drugo. Komisija za kakovost je pomočnica ravnatelju ali direktorju pri uresničevanju njegovih ciljev za doseganje želene ravni kakovosti.
Imenovanje komisije za kakovost
Komisijo za kakovost v javnih organizacijah, ki izvajajo izobraževalne programe za odrasle in dejavnostih, ki se financirajo iz javnih sredstev, v skladu z 68. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list št.6/18) imenuje svet javne organizacije na predlog direktorja. V organizacijah, ki izvajajo izobraževanje odraslih, a njihovo delovanje urejajo drugi zakoni, seveda upoštevajo način imenovanja komisije v tej zakonodaji, če je ta določen, sicer predlagamo, da pri imenovanju komisije za kakovost smiselno uporabljate določila Zakona o izobraževanju odraslih.
Komisija je imenovana s formalnim sklepom, iz katerega naj bo razvidno vsaj:
Komisija je imenovana s formalnim sklepom, iz katerega naj bo razvidno vsaj:
- poimenska sestava članov komisije za kakovost,
- kdo v komisiji je predsednik,
- katero interesno skupino zastopajo (npr. učitelji, udeleženci, strokovni sodelavci, zunanji sodelavci, predstavniki delodajalcev),
- za kako dolgo obdobje je komisija za kakovost imenovana.
Posebnosti pri oblikovanju komisij za kakovost v različnih izobraževalnih organizacijah
Pri oblikovanju komisij za kakovost v različnih vrstah organizacij, ki izvajajo izobraževanje odraslih, se srečujemo z nekaterimi posebnostmi.
Srednje šole
Srednja šola ima ob oblikovanju komisije za kakovost dve možnosti, in sicer:
V tem primeru priporočamo, da šola zagotovi povezavo med obema komisijama ali članstvo vsaj enega ali dveh zaposlenih v eni in drugi komisiji. To bo omogočilo prenos informacij in dobre prakse. Prednost te rešitve je v tem, da se lahko v posamezni komisiji za kakovost bolj posvetimo posebnostim izobraževanja mladine in izobraževanja odraslih.
Opozoriti pa velja, da smo v praksi doslej naleteli na številne primere, ko člani komisije za kakovost izobraževanja mladine niso vedeli, kaj delajo, kakšne prijeme, pripomočke in metode uporabljajo člani komisije za kakovost odraslih in obrnjeno. To je včasih povzročilo, da sta obe komisiji razvijali iste instrumente, ne da bi združili strokovne moči in znanje, oblikovali sta dve viziji izobraževalne organizacije ipd. Tovrstni primeri niso primeri dobre prakse in mečejo slabo luč na izobraževalno organizacijo
Prednost takšne rešitve je v tem, da je laže oblikovati konsistenten notranji sistem kakovosti. Vendar je to lahko učinkovito samo tedaj, če se upoštevajo posebnosti izobraževanja odraslih in izobraževanja mladine, posebno na primer pri uporabi metod presojanja kakovosti, ki so eni ali drugi skupini ustreznejše, ipd.
Izbira organizacijske oblike komisije za kakovost je zelo odvisna od notranje organizacijske strukture v izobraževalni organizaciji, zato ni mogoče izpostaviti ene ali druge rešitve kot boljše ali slabše. Pomembno je, da je izbira ene ali druge rešitve izid poglobljenega premisleka in načrtnega dela.
- da posebej oblikuje komisijo za kakovost za izobraževanje mladine in za izobraževanje odraslih;
V tem primeru priporočamo, da šola zagotovi povezavo med obema komisijama ali članstvo vsaj enega ali dveh zaposlenih v eni in drugi komisiji. To bo omogočilo prenos informacij in dobre prakse. Prednost te rešitve je v tem, da se lahko v posamezni komisiji za kakovost bolj posvetimo posebnostim izobraževanja mladine in izobraževanja odraslih.
Opozoriti pa velja, da smo v praksi doslej naleteli na številne primere, ko člani komisije za kakovost izobraževanja mladine niso vedeli, kaj delajo, kakšne prijeme, pripomočke in metode uporabljajo člani komisije za kakovost odraslih in obrnjeno. To je včasih povzročilo, da sta obe komisiji razvijali iste instrumente, ne da bi združili strokovne moči in znanje, oblikovali sta dve viziji izobraževalne organizacije ipd. Tovrstni primeri niso primeri dobre prakse in mečejo slabo luč na izobraževalno organizacijo
- da oblikuje enotno komisijo za kakovost, v kateri pa mora biti ustrezno zastopano tudi področje izobraževanja odraslih.
Prednost takšne rešitve je v tem, da je laže oblikovati konsistenten notranji sistem kakovosti. Vendar je to lahko učinkovito samo tedaj, če se upoštevajo posebnosti izobraževanja odraslih in izobraževanja mladine, posebno na primer pri uporabi metod presojanja kakovosti, ki so eni ali drugi skupini ustreznejše, ipd.
Izbira organizacijske oblike komisije za kakovost je zelo odvisna od notranje organizacijske strukture v izobraževalni organizaciji, zato ni mogoče izpostaviti ene ali druge rešitve kot boljše ali slabše. Pomembno je, da je izbira ene ali druge rešitve izid poglobljenega premisleka in načrtnega dela.
Šolski centri
Ker sestavlja šolske centre več srednjih šol in višjih šol, je treba v tem primeru organizacijo komisij za kakovost izpeljati nekoliko drugače. Priporočamo, da se skupina oblikuje dvonivojsko:
- vsaka šola, ki izvaja izobraževanje odraslih, ima komisijo za kakovost. Pri tem izbere prvo ali drugo že predstavljeno rešitev – samostojno komisijo za odrasle ali članstvo predstavnikov odraslih v komisiji za kakovost šole;
- na ravni šolskega centra se oblikuje komisija za kakovost šolskega centra, ki jo sestavlja:
- direktor šolskega centra,
- ravnatelji vseh šol, ki izpeljujejo izobraževanje odraslih,
- vodja izobraževanja odraslih (če obstaja na ravni šolskega centra),
- vodje komisij za kakovost na ravni šol.
Ljudske univerze
Priporočamo, naj bodo ljudske univerze pri oblikovanju komisije za kakovost pozorne na to, da bodo v njej ljudje, ki zastopajo čim več različnih izobraževalnih programov, ki jih izvaja ljudska univerza. Priporočamo še, naj bodo v komisiji za kakovost vodje tistih izobraževalnih področij, ki so po obsegu vpisa osrednja področja delovanja ljudske univerze. Ker imajo ljudske univerze precej zunanjih sodelavcev, predlagamo, da naj bo kdo izmed njih tudi v komisiji za kakovost.
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri pripravi pravilnika/akta o sestavi, mandatu in nalogah komisije za kakovost, pripravili vodilo za pripravo pravilnika/akta o sestavi, mandatu in nalogah komisije za kakovost. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Pripravili smo vam tudi vodilo za pripravo letnega poročila o kakovosti, ki ga lahko dopolnite in oblikujete, glede na potrebe vaše organizacije.
Pripravili smo vam tudi vodilo za pripravo letnega poročila o kakovosti, ki ga lahko dopolnite in oblikujete, glede na potrebe vaše organizacije.
Primeri dobre prakse
Na Andragoškem centru Slovenije smo pripravili primer sklepa o imenovanju komisije za kakovost. Primer je prirejen po dejanskem sklepu ene ali več organizacij, ki so sodelovale pri projektu POKI. Primer naj vam bo v pomoč za oblikovanje tega dokumenta v vaši organizaciji.
Zapisi o srečanjih komisije za kakovost, ki so jih pripravili na LU Postojna, so dober primer kako komisija aktivno deluje za presojanje in razvijanje kakovosti izobraževanja odraslih. Zapisi so pregledni, sistematični in vsebujejo operativne preglede za spremljanje realizacije dogovorjenih aktivnosti na posameznem sestanku komisije.
Preberite si zanimiv opis procesa oblikovanja in vpeljevanja vloge komisije za kakovost izobraževalne organizacije, ki so ga pripravili na Zasavski ljudski univerzi.