Načrtovanje samoevalvacije oz. sprotnega presojanja kakovosti je zelo pomembna faza oziroma ena izmed štirih faz v krogu kakovosti, ki smo ga uvrstili v jedro koncepta za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževalni organizaciji.
Pri načrtovanju samoevalvacije se moramo odločiti vsaj to, kaj bomo presojali, od koga ali iz česa bomo pridobivali podatke in informacije, kako in kdaj bomo to storili.
Za sistematično in strokovno sprejemanje tovrstnih odločitev se je uveljavil pripomoček samoevalvacijski načrt. To je pripomoček, ki nam pri načrtovanju samoevalvacije pomaga kot vodilo, pozneje, ob izpeljavi samoevalvacije in presoji izidov, pa nam je nekakšen zemljevid, ki nas usmerja in nam pomaga, da samoevalvacijo opravimo načrtno, sistematično in racionalno.
Od tega, kako natančno in sistematično se bomo lotili načrtovanja, je po navadi odvisna kakovost samoevalvacije, to pa vpliva na kakovost informacij in podatkov, ki jih pridobimo.
Opis
Pri načrtovanju samoevalvacije moramo sprejeti tele odločitve:
izbrati področje, ki bo predmet samoevalvacije;
izbrati ožje vsebinsko področje ali kazalnike kakovosti, ki nas bodo pri presoji kakovosti natančneje usmerili na področje delovanja izobraževalne organizacije, ki ga želimo presojati;
izbrati ali opredeliti standarde kakovosti ali drugače opredeljene »referenčne točke«, ki jih bomo pri presoji kakovosti uporabili za to, da si bomo lahko odgovorili na vprašanje o tem, kakšno kakovost dosegamo;
zapisati temeljna samoevalvacijska vprašanja, ki naj povedo, kaj nas bo v samoevalvaciji zares zanimalo;
sprejeti odločitve o tem, kdo ali kaj bo naš vir informacij;
izbrati metode, s pomočjo katerih bomo zbrali podatke in informacije.
Preglednica: Primer prvin samoevalvacijskega načrta
Proces oblikovanja
Ker je priprava samoevalvacijskega načrta zahtevno strokovno delo, je priporočljivo, da ga pripravijo člani komisije za kakovost ob pomoči svetovalca za kakovost.
Ob tem pa velja opozoriti, da člani komisije za kakovost seveda niso strokovnjaki za vsa vsebinska področja, ki bodo zajeta v samoevalvacijo. Zato je zelo priporočljivo, da se komisiji za kakovost pri načrtovanju samoevalvacije pridružijo tisti strokovni sodelavci, ki v izobraževalni organizaciji najbolj poznajo področje, ki je predmet presoje.
Če bomo na primer v samoevalvaciji presojali učinkovitost delovanja središča za samostojno učenje, bo zelo dobro, če bomo že k načrtovanju samoevalvacije pritegnili strokovno osebje, ki dela v središču za samostojno učenje, na primer vodje in mentorje središč za samostojno učenje. Ti nam bodo pomagali postaviti prava in dovolj jasna samoevalvacijska vprašanja. Dobro bodo tudi poznali vire podatkov, evidence, iz katerih lahko črpamo podatke.
Postopek oblikovanja samoevalvacijskega načrta je podrobneje opisan pri naslednjih kazalnikih.
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri načrtovanju samoevalvacije pripravili vodilo za oblikovanje samoevalvacijskega načrta izobraževalne organizacije. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Preberite si zanimiv opis procesa oblikovanja in priprave samoevalvacijskega načrta, ki so ga pripravili na Ljudski univerzi Murska Sobota.
V priponki najdete primer dobre prakse, tako z vsebinskega kot tudi metodološkega vidika, samoevalvacijskega načrta, ki so ga pripravili na UPI Ljudski univerzi Žalec.
Video vsebine
V izobraževalnem videu so predstavljeni napotki, kako pripraviti dober samoevalvacijski načrt.
Načrtovanje samoevalvacije je prva in zelo pomembna faza pri izpeljavi kroga kakovosti.
Avtorica v videu poda strokovna priporočila, ki so vam lahko v pomoč pri načrtovanju posamičnih korakov samoevalvacije.
Predstavljeni so praktični napotki in pripomoček za pripravo samoevalvacijskega načrt.
