Najpomembnejša odločitev, ki jo moramo sprejeti ob načrtovanju samoevalvacije, je, kaj bo predmet opazovanja – katere vidike delovanja izobraževalne organizacije bomo presojali. Glede na izhodiščni vsebinski okvir samoevalvacije lahko izluščimo vsaj dva možna prijema.
Samoevalvacija, katere zasnova izhaja iz zaznanih potreb in vprašanj: organizacija izhaja iz svojih potreb in želja, ko načrtuje samoevalvacijo. Zastavlja si vprašanja, za katere sama presodi, da so povezana s kakovostjo njenega dela, procesov in dosežkov.
Samoevalvacija, ki temelji na določenih kazalnikih kakovosti: organizacija izhaja iz vnaprej opredeljenih področij in kazalnikov kakovosti, ko načrtuje samoevalvacijo. Področja in kazalniki kakovosti so tedaj opredeljeni širše (na primer na nacionalni ravni), opredelijo jih določeni strokovni organi ali skupina, zajemajo pa temeljna področja, ki naj bi odločilno vplivala na kakovost procesov in postopkov v organizaciji.
Zbirke področij in kazalnikov kakovosti v izobraževanju odraslih so lahko izobraževalnim organizacijam v pomoč, ko se odločajo o področjih in kazalnikih kakovosti, ki jih bodo uvrstile v samoevalvacijo.
Opis
V nadaljevanju predstavljamo Zbirko kazalnikov kakovosti, ki smo jo v Sloveniji razvili posebej za opredeljevanje, presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževanju odraslih.
Pri katerih vrstah izobraževanja odraslih lahko uporabljamo zbirko kazalnikov kakovosti?
Zbirka kazalnikov kakovosti je bila zasnovana predvsem z mislijo, da se bo uporabljala v tistem delu izobraževanja odraslih, ki je v javnem interesu oziroma ga financira država, zato je še posebno pomembno, da so zagotovljeni vsaj minimalni standardi kakovosti tega izobraževanja.
Zbirko lahko uporabljamo za presojanje formalnega in neformalnega izobraževanja odraslih.
Nekateri kazalniki kakovosti, ki jih vsebuje zbirka, so zelo pomembni, ko presojamo kakovost formalnega izobraževanja odraslih, manj pomembni ali neprimerni pa, ko presojamo kakovost neformalnega izobraževanja. V takšnih primerih je pri posameznem kazalniku zapisano, da se uporablja samo za presojanje kakovosti v formalnem izobraževanju ali ga je treba ob uporabi v neformalnem izobraževanju uporabiti le tedaj, ko je to smiselno.
Kazalniki kakovosti, ki jih vključuje zbirka, vsaj na bolj splošni ravni, omogočajo tudi presojo kakovosti infrastrukturnih dejavnosti izobraževanja odraslih, kot so središča za samostojno učenje, svetovalna središča ISIO, borza znanja ipd.
Na katerih ravneh izobraževanja je mogoče uporabljati zbirko kazalnikov kakovosti?
Zbirko kazalnikov kakovosti je mogoče v nekaterih delih uporabljati na ravni organizacije – takšno je na primer področje vodenja in upravljanja, v nekaterih drugih primerih jo lahko uporabljamo na ravni posameznega izobraževalnega programa – na primer ko presojamo, ali osebje izpolnjuje formalne pogoje za izpeljevanje določenega izobraževalnega programa.
Nekatere kazalnike kakovosti lahko uporabi učitelj na ravni programske enote, ko na primer presoja kakovost izpeljave izobraževanja, iste kazalnike kakovosti pa lahko uporabi vodja izobraževanja odraslih ali skupina za kakovost, ko presoja kakovost izpeljave izobraževanja v nekem izobraževalnem programu ali v vseh izobraževalnih programih, ki jih izpeljuje organizacija, ki izobražuje odrasle.
Zato je temeljno priporočilo to, da zbirko kazalnikov kakovosti uporabljamo s premislekom in strokovno odgovorno. Ni vnaprej danih receptov, kako jo uporabljati. Če jo uporabljamo strokovno in s tehtnim premislekom, nam omogoča številne kombinacije in uporabo na različnih ravneh izobraževanja ter za različne vrste izobraževanja.
Kako je zbirka kazalnikov kakovosti strukturirana?
Da bi čim bolj pregledno in vsebinsko konsistentno prikazali različne dejavnike kakovosti, na katere moramo biti pozorni v izobraževanju odraslih, smo zbirko kazalnikov kakovosti vsebinsko strukturirali tako, da opredeljuje:
področja kakovosti,
Področja kakovosti so vsebinsko zaokrožene celote, z njimi so v zbirki celostno zajeti različni vidiki, na katere moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževanja odraslih v izobraževalni ali drugi organizaciji, ki izobražuje odrasle.
Slika: Področja kakovosti
podpodročja kakovosti,
Področja kakovosti se nadalje strukturirajo v podpodročja kakovosti. Ta nas že nekoliko natančneje usmerijo na ožje vidike, ki jih obravnava določeno področje kakovosti.
To so vsebinsko zaokrožene celote, ki podrobneje opredeljujejo ali usmerjajo dejavnosti za presojanje in razvijanje kakovosti na posameznem področju kakovosti.
Pomagajo nam, da širše opredeljeno temeljno področje kakovosti že nekoliko vsebinsko zamejimo ter pozornost določneje usmerimo na izbrane vidike dejavnosti organizacije, ki jih obravnava temeljno področje kakovosti. Iz spodnje slike je razvidno tudi, kako se v nadaljevanju podpodročja členijo na kazalnike kakovosti ter njim pripadajoče standarde in merila kakovosti.
Slika: Vsebinska struktura zbirke kazalnikov kakovosti izobraževanja odraslih
kazalnike kakovosti,
Kazalniki kakovosti nas usmerjajo na najpomembnejše dejavnike kakovosti na določenem področju ali podpodročju. Potrebujemo jih, da z njimi podrobneje opišemo tiste vidike, katerih kakovost presojamo.
Ob njihovi uporabi pa moramo biti pozorni tudi na povezave med različnimi področji in podpodročji. Kazalniki kakovosti so namreč med seboj povezani, tako kot je povezano in se prepleta delo v izobraževalni oziroma drugi organizaciji, ki izobražuje odrasle.
Slika: Vsebinska struktura posameznega kazalnika kakovosti
standarde kakovosti,
Standardi kakovosti so izjave, ki opisujejo pričakovano/želeno kakovost najpomembnejših vidikov delovanja izobraževalne ali druge organizacije, ki izobražuje odrasle.
Na najsplošnejši ravni nam oblikovanje standardov kakovosti pomaga odgovoriti na vprašanje, kakšno izobraževanje odraslih si želimo.
merila kakovosti.
Merila kakovosti so orodje za »merjenje« opredeljenega standarda kakovosti. Glede na naravo standarda kakovosti jih lahko opredelimo številčno ali opisno. So nekakšna referenčna točka, ki si jo postavimo kot cilj, ki ga moramo doseči, da bomo lahko zagotovili uresničitev opredeljenega standarda kakovosti.
Merila kakovosti so lahko opredeljena zelo natančno, kvantitativno ali nekoliko splošneje, opisno. V našem primeru so merila opredeljena dovolj konkretno, da si lahko z njimi pomagamo pri presoji, koliko že dosegamo opredeljeni standard kakovosti. Vendar so merila opredeljena hkrati tudi dovolj splošno, da jih lahko uporabimo in prilagodimo za različne primere, različne vrste organizacij, različne vrste izobraževalnih programov, različne vrste izobraževanja idr.
Proces oblikovanja
Zbirka je zasnovana tako, da nam pomaga v različnih fazah načrtovanja in izpeljave presojanja kakovosti in načrtovanja izboljšav. Z njo si lahko pomagamo, ko:
izbiramo področja, kazalnike in standarde kakovosti, ki jih bomo presojali,
Zbirko lahko uporabimo, ko se odločamo, na katerem področju kakovosti bomo opravljali presojanje kakovosti. Opredeljena področja kakovosti namreč nosijo sporočilo o tem, katera področja ali dejavnosti v organizaciji so tako pomembna, da je zaradi zagotavljanja kakovosti nujno, da v izbranih obdobjih opravljamo presoje kakovosti in po potrebi vpeljujemo izboljšave.
Ko smo izbrali širše področje delovanja organizacije, ki nas bo pri presoji kakovosti zanimalo, to za sistematično presojo kakovosti še ni dovolj. Ožje opredeljena podpodročja kakovosti nas že nekoliko bolj usmerijo, tako predmet presoje kakovosti zožimo, zato da se mu lahko bolj posvetimo.
V tretjem koraku pa smo še konkretnejši. Z izborom kazalnikov kakovosti, ki bodo predmet analize, presojo kakovosti poglobimo in jo usmerimo v natančneje določen predmet analize.
Ko izberemo kazalnike kakovosti, ki bodo predmet naše analize, si lahko pomagamo z vsebinskim opisom, ki nam omogoča bolj poglobljeno razumevanje vsebin, h katerim nas usmeri kazalnik kakovosti.
Slika: Postopki presoje kakovosti, pri katerih si lahko pomagamo z pripročili, ki jih zajemajo Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih.
načrtujemo presojo kakovosti in vrednotimo dobljene podatke in informacije,
Zbirka je zasnovana tako, da nas pri oblikovanju vprašanj za presojanje kakovosti usmerja tudi v sklopu, v katerem je kazalnik kakovosti opisan. V tem sklopu so navedeni številni zgledi, kaj je tisto, na kar moramo biti pozorni, katera vprašanja moramo zastaviti, da bomo dobili odgovore o tem, koliko je standard kakovosti dosežen.
S priporočili, ki jih vsebuje Zbirka kazalnikov kakovosti, si lahko znova pomagamo v fazi, ko smo že opravili zbiranje podatkov in informacij, jih ovrednotili in ugotovili, koliko je standard kakovosti dosežen, in načrtujemo potrebne izboljšave.
načrtujemo ukrepe za izboljšave.
Pri vsakem kazalniku kakovosti so navedeni zgledi mogočih akcij za razvoj kakovosti. Zgledi mogočih akcij navajajo na vlaganja v usposabljanje zaposlenih, opredelitev postopkov, razvoj novih oblik in metod dela, razvoj in vpeljevanje pripomočkov v podporo kakovostnemu izpeljevanju procesov itn.
Knjižna polica / Spletne povezave
Zbirke področij in kazalnikov kakovosti v izobraževanju odraslih naj vam bodo v pomoč, ko se boste odločali o področjih in kazalnikih kakovosti, ki jih boste uvrstili v samoevalvacijo.
