Razprava o rezultatih samoevalvacije je eden izmed zelo pomembnih mejnikov v izvajanju samoevalvacije.
Temeljni namen te razprave je, da:
vsem sodelujočim omogočimo, da se seznanijo s potekom samoevalvacije, predvsem pa z ugotovitvami;
spodbudimo razpravo med sodelujočimi o dobrih dosežkih, ukrepih in procesih, ki so do njih pripeljali, in oblikujemo skupno zavezo, da bomo te dosežke skušali še izboljšati;
spodbudimo razpravo o slabših ali slabih izidih, o vzrokih zanje in o mogočih poteh, da bi razmere, postopke, ravnanja spremenili;
vsakemu sodelujočemu omogočimo, da dejavno prispeva k iskanju načinov boljšega ravnanja v prihodnosti;
komisija za kakovost spodbudi svoje sodelavce, da bi v naslednji fazi samoevalvacije, to je v fazi razvijanja kakovosti, dejavno sodelovali pri izpeljavi skupno dogovorjenih ukrepov za razvoj kakovosti.
Slika: Razprava o samoevalvacijskem poročilu na Ljudski univerzi Kočevje
Opis
V nadaljevanju povzemamo nekaj priporočil, povezanih s pripravo in izpeljavo razprave o kakovosti.
Organizacija srečanja
Srečanje, na katerem bo potekala razprava o samoevalvacijskem poročilu, naj bo organizirano v času, ki je v izobraževalni organizaciji preizkušen, da omogoča udeležbo večine povabljenih. Po izkušnjah poteka razprava od dve do tri ure, zato moramo to upoštevati, če srečanje organiziramo v večernem času.
V zelo velikih kolektivih ali tam, kjer poteka izobraževanje v izmenah, je morda primernejše, da se srečanje organizira v več skupinah. Tako se ga lahko udeležijo vsi povabljeni, obenem pa je več možnosti za organiziranje dejavnega dela vseh sodelujočih.
Koga povabimo na srečanje?
Praviloma so to:
vodilno in vodstveno osebje,
strokovni delavci,
učitelji, mentorji, inštruktorji itn. (zaposleni in zunanji sodelavci),
administrativno in tehnično osebje.
Vsekakor razprava ne more potekati brez ravnatelja ali direktorja izobraževalne organizacije. S svojo navzočnostjo izpričuje zavezanost cilju, da se v izobraževalni organizaciji resno in zavzeto lotevajo presojanja in razvijanja kakovosti.
V srednjih šolah, ki izvajajo tudi izobraževanje mladine, naj komisija za kakovost presodi, ali bo na srečanje povabila tudi sodelavce, ki ne sodelujejo v izobraževanju odraslih. Kakovost zadeva celoten kolektiv – težko bi na področju izobraževanja odraslih v nekem kolektivu izvajali ukrepe za razvoj kakovosti, preostali del kolektiva pa s tem sploh ne bi bil seznanjen. Učinki takega delovanja bi bili prav gotovo manjši ali celo nični.
V primerih, ko si je izobraževalna organizacija za presojanje izbrala kazalnike, ki zadevajo subjekte, kot so na primer –udeleženci, delodajalci, dejavniki lokalnega razvoja – naj komisija za kakovost presodi, ali bi bilo primerno, da na srečanje povabi tudi te.
Kdo vabi?
Priporočamo, da na srečanje vabite skupaj direktor ali ravnatelj izobraževalne organizacije in komisija za kakovost.
Kako vabimo na srečanje?
Najboljše je, da na srečanje vabimo tako, kot je v izobraževalni organizaciji ustaljeno. Dobro je, če uporabimo več množičnih občil: pisno vabilo, elektronsko pošto, plakat na oglasni deski ipd. Vsaj eden izmed načinov naj bo tak, da nagovori vsakega udeleženca osebno.
Vsekakor pa je pomembno, da povabimo vabljene pravočasno, da si lahko organizirajo čas za udeležbo.
V vabilu povemo, na kakšno srečanje vabimo, in napovemo vsaj dve sestavini: predstavitev izidov samoevalvacije in pogovor o predlogih za izboljšanje in nadaljnji razvoj kakovosti. Že z vabilom poskušajmo vabljene spodbuditi, da razmišljajo o tem, kaj bi lahko sami prispevali k razpravi o kakovosti.
Slika: Vabilo na razpravo o samoevalvacijskem poročilu
Gradivo za razpravo
Na srečanju komisija za kakovost ne bo mogla v celoti predstaviti vseh izidov, ker je čas omejen, zato je pomembno, da imajo vabljeni dostop do samoevalvacijskega poročila že pred srečanjem. Verjetno ne bo mogoče, da bi ga dobil vsak vabljeni, zato pripravimo nekaj izvodov, ki so na voljo v skupnih prostorih (zbornica, tajništvo, drugi skupni prostori itn.), lahko pa se odločimo za objavo na spletu, na intranetu ali kako drugače. Seveda pa je, če to razmere omogočajo, najboljše, da tiskamo (fotokopiramo) čim več izvodov.
Vabljeni naj bodo z vabilom na srečanje seznanjeni, kje je gradivo dostopno, in motivirani, da samoevalvacijsko poročilo preberejo, da bi bili tako pripravljeni na razpravo.
Za udeležence srečanja pa, če samoevalvacijskega poročila niso dobili vsi vabljeni, pripravimo kratek izvleček o poteku samoevalvacije z najpomembnejšimi ugotovitvami (dobrimi in slabimi). Dobro je, če vabljeni ta izvleček dobijo z vabilom.
Izide samoevalvacije lahko predstavimo na plakatih.
Za srečanje je treba pripraviti tudi drugo gradivo, če predvidevamo tak potek razprave. Morda bomo pripravili lističe z vprašanji, kakšni so predlogi sodelujočih za izboljšanje določenih postopkov in izidov, morda bomo sodelujoče povprašali, kdo bi bil pripravljen dejavno sodelovati pri razvijanju kakovosti, itn.
Slika: Predstavitev rezultatov samoevalvacije na plakatu
Potek srečanja
Potek srečanja bo oblikovala vsaka komsija za kakovost sama, odvisno od tega, kateri način se ji zdi najprimernejši. Vsekakor pa naj srečanje zajema:
nagovor direktorja ali ravnatelja izobraževalne organizacije (o razlogih in namenu razprave, o pogledih vodilne osebe na kakovost, morda o viziji in poslanstvu itn.),
predstavitev poteka in izidov samoevalvacije,
razpravo o izdih samoevalvacije,
razpravo o mogočih ukrepih za nadaljnji razvoj kakovosti,
sklep (kaj smo ugotovili in kaj smo se dogovorili).
Komisija za kakovost naj napove, da bo na podlagi razprave pripravila akcijski načrt, v katerem bo opredelila, katere dejavnosti bodo v izobraževalni organizaciji izpeljevali za razvoj kakovosti v naslednjem letu, in da bo k njegovi izpeljavi povabila sodelujoče.
Proces oblikovanja
Priporočamo, da si komisija za kakovost pripravijo scenarij srečanja. Vsebin, ki naj bi jih obravnavali, je namreč precej in vse so zahtevne, zaradi tega se lahko kaj hitro zgodi, da posamezni del srečanja poteka preveč časa, zato bi bil lahko ogrožen poglavitni namen srečanja.
Slika: Prvi osnutek scenarija poteka razprave o samoevalvaciji
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri načrtovanju razprave o samoevalvacijskem poročilu pripravili dva pripomočka. Načrt za pripravo razprave o samoevalvacijskem poročilu in Priporočila za načrtovanje in izpeljavo razprave o samoevalvacijskem poročilu. Dokumenta si lahko shranite na svoj računalnik ter ju dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
V prispevku, objavljenem v Andragoških spoznanjih, je opisan namen sodelovanja pomembnih interesnih skupin pri presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževalni organizaciji, še posebno v razpravah o kakovosti v kolektivu. Prispevek si lahko preberete na spodnji povezavi.
V izobraževalnem videu so predstavljeni napotki, na kaj vse morate biti pozorni pri pripravi in izpeljavi razprave o rezultatih samoevalvacije v kolektivu. Podana so strokovna priporočila, kako pripraviti in izpeljati takšno razpravo.
Pri načrtovanju razprave o rezultatih samoevalvacije se nahajamo povsem na koncu faze presojanja kakovosti in počasi prehajamo v fazo načrtovanja razvijanja kakovosti.
Zato je to čas, ko rezultate in ugotovitve, ki smo jih zapisali v samoevalvacijskem poročilu, predstavimo vsem zaposlenim.
Na spletnem portalu Mozaik kakovosti boste poleg strokovnih napotkov našli tudi pripomoček Načrt za pripravo razprave o rezultatih samoevalvacije, ki ga lahko uporabite pri svojem delu.
