- PODROČJE: Presojanje kakovosti
- Samoevalvacijska vprašanja
Namen
Potem, ko smo izbrali področja in podpodročja ter kazalnike za samoevalvacjo in opredelili oz. izbrali standarde kakovosti, v naslednjem koraku priprave samoevalvacijskega načrta oblikujemo samoevalvacijska vprašanja.
To je pomembna in zahtevna faza pri načrtovanju samoevalvacije, saj bo od tega, kako spretni in strokovno dosledni bomo pri oblikovanju samoevalvacijskih vprašanj, veliko odvisna kakovost pridobljenih podatkov in informacij, s pomočjo katerih bomo presodili, ali že dosegamo merila ali standarde kakovosti na izbranem področju.
To je pomembna in zahtevna faza pri načrtovanju samoevalvacije, saj bo od tega, kako spretni in strokovno dosledni bomo pri oblikovanju samoevalvacijskih vprašanj, veliko odvisna kakovost pridobljenih podatkov in informacij, s pomočjo katerih bomo presodili, ali že dosegamo merila ali standarde kakovosti na izbranem področju.
Opis
S samoevalvacijskimi vprašanji opredelimo pojave, ki jih bomo proučevali v samoevalvaciji.
Ob njihovem opredeljevanju premislimo, katere informacije in podatke potrebujemo, da bomo lahko z njimi presodili, ali dosegamo zastavljene standarde kakovosti.
S samoevalvacijskimi vprašanji natančneje opredelimo:
Ob njihovem opredeljevanju premislimo, katere informacije in podatke potrebujemo, da bomo lahko z njimi presodili, ali dosegamo zastavljene standarde kakovosti.
S samoevalvacijskimi vprašanji natančneje opredelimo:
- kaj bomo ugotavljali v postopkih presojanja kakovosti,
- katere informacije so nam potrebne, da bi ugotovili, koliko že dosegamo standarde kakovosti.
Proces oblikovanja
Priporočljivo je določiti od 1 do največ 5 samoevalvacijskih vprašanj.
Pri njihovem oblikovanju je najpomembnejše, da ohranimo povezavo med izbranim področjem, kazalniki ter standardi kakovosti in samoevalvacijskimi vprašanji.
Včasih se v preveliki vnemi, da bi vprašali čim več, ujamemo v past, da zaidemo z začrtane poti ter sprašujemo stvari, ki niso predmet naše samoevalvacije. Tako sicer pridobimo kopico informacij in podatkov, ki pa nam ne pomagajo pri presoji tega, koliko že dosegamo obravnavane standarde kakovosti.
Pri oblikovanju samoevalvacijskih vprašanj je pomembno upoštevati, da samoevalvacijska vprašanja še niso anketna vprašanja. Samoevalvacijska vprašanja opredelimo na splošni ravni, so bolj vseobsegajoča, kompleksna. Anketna vprašanje pa so bolj specifična in operativna, podrobneje sprašujejo o tistem, kar nas zanima. Tako lahko za eno samoevalvacijsko vprašanje opredelimo več anketnih vprašanj. Samoevalvacijskih vprašanj praviloma ne zastavljamo anketirancem ali intervjuvancem; tem zastavljamo anketna vprašanja.
Pri njihovem oblikovanju je najpomembnejše, da ohranimo povezavo med izbranim področjem, kazalniki ter standardi kakovosti in samoevalvacijskimi vprašanji.
Včasih se v preveliki vnemi, da bi vprašali čim več, ujamemo v past, da zaidemo z začrtane poti ter sprašujemo stvari, ki niso predmet naše samoevalvacije. Tako sicer pridobimo kopico informacij in podatkov, ki pa nam ne pomagajo pri presoji tega, koliko že dosegamo obravnavane standarde kakovosti.
Pri oblikovanju samoevalvacijskih vprašanj je pomembno upoštevati, da samoevalvacijska vprašanja še niso anketna vprašanja. Samoevalvacijska vprašanja opredelimo na splošni ravni, so bolj vseobsegajoča, kompleksna. Anketna vprašanje pa so bolj specifična in operativna, podrobneje sprašujejo o tistem, kar nas zanima. Tako lahko za eno samoevalvacijsko vprašanje opredelimo več anketnih vprašanj. Samoevalvacijskih vprašanj praviloma ne zastavljamo anketirancem ali intervjuvancem; tem zastavljamo anketna vprašanja.
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri oblikovanju samoevalvacijskih vprašanj za izpeljavo samoevalvacije v vaši izobraževalni organizaciji pripravili vodilo za oblikovanje samoevalvacijskega načrta. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Knjižna polica / Spletne povezave
Pri vsakem kazalniku glej sklop Kaj presojamo pri kazalniku.