Potem ko smo pri načrtovanju samoevalvacije premislili o temeljnem področju in ključnih kazalnikih kakovosti, ki bodo predmet presoje, ko smo opredelili standarde kakovosti in določili najpomembnejša samoevalvacijska vprašanja, nas čaka naslednja pomembna odločitev. V ožjem metodološkem pomenu moramo v tej fazi premisliti in opredeliti, od koga ali iz česa bomo pridobili podatke in informacije, potrebne za to, da si bomo lahko odgovorili na zastavljena samoevalvacijska vprašanja in presodili, koliko že dosegamo zastavljene standarde kakovosti.
V različnih metodoloških modelih evalvacije je precej uveljavljeno izrazje, po katerem takrat, ko so viri podatkov in informacij ljudje, te poimenujemo subjekti. Med subjekte sodijo različne interesne skupine izobraževalne organizacije. V zadnjem obdobju se je zanje uveljavil tudi izraz deležniki.
Ko pa podatke in informacije za izpeljavo samoevalvacije črpamo iz pisnih ali drugih virov (npr. dokumentov, fotografij, zvočnih in avdio posnetkov), imenujemo to (drugi) viri podatkov.
Preglednica: Izbor subjetkov za samoevalvacijo
Opis
Tako subjekti kot viri podatkov so tisti, iz katerih črpamo informacije o tem, kar hočemo izvedeti v svojih samoevalvacijskih vprašanjih. Kdaj se bomo odločili za ene ali druge ali za oboje, je odvisno od več dejavnikov.
Najbolj temeljna odločitev med viri je ta, da različne subjekte vključimo v samoevalvacijo, kadar nas zanimajo odgovori na vprašanja: Zakaj? Kakšno je mnenje o ...? Kako pojasniti? Kakšni so vzroki? Kaj bi lahko? Ali je to dobro? Ipd.
Druge vire pa vključimo, kadar nas zanimajo odgovori na vprašanja: Koliko? Od kdaj? Povprečje? Kako pogosto? Trajanje? Razporeditev? Ipd.
Ob izbiri subjektov, ki jih bomo zajeli v samoevalvacijo, se velja spomniti na koncept relativnega razumevanja kakovosti, ki domneva, da imajo lahko različne interesne skupine zelo različne poglede na to, kaj je kakovost, in – izhajajoč iz svoje vloge, interesov in potreb – kakovost tudi različno ocenjujejo. Zato je tedaj, ko je smiselno neko tematiko osvetliti z različnih zornih kotov, pomembno, da v samoevalvacijo vključimo različne subjekte ter pri analizi pridobljenih podatkov njihove odgovore, mnenja, stališča, navzkrižno primerjamo ter morebitne razlike odstremo in se o njih pogovorimo.
Kaj najbolj vpliva na odločitev o tem, koga bomo vključili v samoevalvacijo?
Na odločitev o tem, katere subjekte ali katere interesne skupine bomo vključili v samoevalvacijo, najbolj vpliva področje kakovosti, ki ga presojamo, saj iz njega izhaja tudi odgovor o tem, ali neka interesna skupina dejavno sodeluje v dejavnosti, ki se presoja, ali je zainteresirana za kakovost te dejavnosti, ali ima svoja mnenja in stališča o tem, kakšna naj bi bila ta kakovost.
Kdaj v samoevalvacijo vključiti »notranje« in kdaj »zunanje interesne skupine«?
Pri načrtovanju samoevalvacije je potrebno opraviti tudi premislek o tem, ali bomo v samoevalvacijo vključili le predstavnike »notranjih« ali tudi »zunanjih« interesnih skupin.
Ob tem naj omenimo, da včasih zasledimo nerazumevanje, kadar gre za vključevanje zunanjih interesnih skupin. Nekateri menijo, da je vsako vključevanje zunanjih interesnih skupin že zunanja evalvacija. Kadar izobraževalna organizacija nosilka procesov samoevalvacije in pridobiva podatke in informacije od zunanjih interesnih skupin, na primer delodajalcev, predstavnikov lokalnega okolja, je to še vedno samoevalvacija, čeprav so nekateri podatki in informacije pridobljeni zunaj izobraževalne organizacije.
Vedeti moramo tudi, ali ima neka interesna skupina sploh informacije o tem, o čemer naj bi sporočala. Tako bi bilo na primer delodajalce nesmiselno spraševati, ali se jim zdijo metode, uporabljene pri izobraževanju, primerne, saj po navadi izpeljave izobraževanja ne poznajo tako natančno, imajo pa dokaj podrobne informacije o tem, česa so se udeleženci naučili in česa ne, kadar jih zaposlijo. Tudi ni smiselno na primer udeležencev izobraževanja spraševati o finančnem poslovanju izobraževalne organizacije, ker nimajo vpogleda v to. Udeležence pritegnemo v samoevalvacijo, ko se presojajo vidiki delovanja, v katere imajo vpogled in lastno izkušnjo. Tako velja tudi za vse druge pomembne skupine.
Slika: Zemljevid mogočih interesnih skupin, ki jih lahko vključimo v samoevalvacijo
Kateri so lahko drugi viri podatkov?
Poleg tega, kateri subjekti bodo naš vir informacij in podatkov, pa je pomembno premisliti tudi o drugih virih podatkov, ki jih imamo na voljo v izobraževalni organizaciji in jih lahko uporabimo pri samoevalvaciji. Drugi viri podatkov so lahko razne zbirke podatkov, na primer:
podatki o uspešnosti udeležencev pri poklicni maturi,
podatki o notranjih ocenah udeležencev,
dokumentacija o prostorih in opremi izobraževalne organizacije,
baze podatkov zunanjih partnerjev,
zapisnikih strokovnih aktivov,
zapisi uvodnih pogovorov z udeleženci,
osebni izobraževalni načrti udeležencev,
učiteljeve učne priprave,
evidence obiskov v središču za samostojno učenje,
evidence uporabnikov učne pomoči
in drugo.
S sistematično analizo take dokumentacije lahko pridobimo kakovostne in verodostojne objektivne podatke, s katerimi lahko dodatno osvetlimo, podkrepimo ali objektiviziramo mnenja in stališča, ki jih prispevajo predstavniki različnih interesnih skupin, ki smo jih vključili v samoevalvacijo.
Proces oblikovanja
Izhajajoč iz standarda kakovosti ter kazalnikov kakovosti in še posebno iz samoevalvacijskih vprašanj v samoevalvacijski načrt zapišemo subjekte in druge vire, iz katerih bomo črpali podatke.
Koraki pri določanju subjektov
Postopek določanja subjektov samoevalvacije izpeljemo po naslednjih korakih:
Slika: Koraki pri določanju subjektov
Že v tej fazi je zato treba opraviti tudi premislek o tem, ali bomo v samoevalvacijo zajeli celotno populacijo ali le vzorec.
Kako naj bodo subjekti in viri opredeljeni v samoevalvacijskem načrtu
V nadaljevanju navajamo primera, kako naj bo izbran subjekt ali drugi vir podatkov natančno naveden v samoevalvacijskem načrtu.
Opredelitev subjektov
Slika: Primer natančnega zapisa izbranega subjekta v samoevalvacijskem načrtu
Opredelitev drugih virov podatkov
Slika: primer natančne opredelitve drugih virov v samoevalvacijskem načrtu
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri oblikovanju standardov kakovosti za izpeljavo samoevalvacije v vaši izobraževalni organizaciji pripravili vodilo za oblikovanje samoevalvacijskega načrta. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
