Metoda analize SWOT

Analiza notranjih dejavnikov povzema poglavitne notranje prednosti in slabosti delovanja in dosežkov organizacije ali dejavnosti.

PREDNOSTI (S-strenghts):
Podatki, ki kažejo na:

• dobre dosežke glede na cilje izobraževalne organizacije,

• pozitivna razvojna gibanja – dejavnost se krepi, širi.

SLABOSTI (W-weaknesses)
Podatki, ki kažejo na:

• šibke točke glede na cilje izobraževalne organizacije,
• negativna razvojna gibanja – dejavnost usiha, se ne razvija ipd.

Povzema glavne zunanje priložnosti in nevarnosti, ki jih poraja okolje in lahko vplivajo na delovanje organizacije ali dejavnosti, na njeno kakovost in razvoj ali obstoj.

PRILOŽNOSTI (O-oportunities)
Podatki, ki kažejo na:

• področja, kjer je zaradi družbenih okoliščin v prihodnje dejavnost smiselno širiti, krepiti, spremeniti.

NEVARNOSTI (T-threats)
Podatki, ki kažejo na:

• zunanje ovire, nevarnosti, ki nam lahko preprečijo udejanjanje načrtovanih priložnosti za razvoj;
• morebitna tveganja (posledice), če zaradi ovir ne bomo dosegali ciljev.

Prednosti:

• Metodo lahko uporabimo v zelo različnih vrstah organizacij in za analizo zelo raznolikih dejavnosti.
• Metoda je preprosta za uporabo, ne zahteva velikih finančnih sredstev.
• Metoda je učinkovit pripomoček pri sprejemanju strateških odločitev. Ugotovitve analize SWOT nam pomagajo pri odločanju o tem, katere programe opustiti, katere dejavnosti okrepiti ali na novo razviti.
• Metoda je koristen pripomoček, ko želimo dobiti celostno, splošno sliko o celotni dejavnosti organizacije. Pri samoevalvaciji jo zato lahko koristno uporabimo za prvo presojo kakovosti, na podlagi katere bomo pozneje z drugimi metodami opravili poglobljeno samoevalvacijo na izbranih področjih.

Pomanjkljivosti/ovire:

• Ker ne temelji na analizi, pridobivanju podatkov, pač pa le na tem, kar smo že zaznali, včasih težko »odkrijemo« prednosti in priložnosti ali slabosti in ovire.
• Analiza SWOT je zelo odvisna od tistih, ki jo izdelajo – od njihovega poznavanja spodbudnih dejavnikov in dejavnikov tveganja v organizaciji, pa tudi od njihovega poznavanja okoliščin, v kateri deluje organizacija. Tako lahko o istem pojavu z analizo SWOT, ki jo opravljajo različne skupine ljudi, dobimo povsem nasprotujoče si izide.

V samoevalvaciji bi radi presodili kakovost podpore, ki jo dajemo posameznikom pri njihovem učenju. Recimo, da smo oblikovali naslednje samoevalvacijsko vprašanje:

Kakšna je kakovost podpore, ki jo dajemo posameznikom pri njihovem učenju?

Analize SWOT se lahko lotimo tako, da povabimo k sodelovanju ljudi, za katere menimo, da dovolj dobro poznajo oblike podpore, ki jo posamezniku daje izobraževalna organizacija, jim predstavimo samoevalvacijsko vprašanje in izpeljemo metodo.

Drugi način, ki nam omogoča, da se izognemo dejstvu, da vsi vabljeni sodelavci ne poznajo dovolj dobro vseh oblik podpore posamezniku ali pri izpeljave metode »pozabijo« na posamezne vidike teh procesov, je, da pred izpeljavo metode pripravimo kratko analizo z najpomembnejšimi dejstvi. V našem primeru bi pripravili na primer najprej popis vseh podpornih dejavnosti, nato pa o vsaki nekaj dejstev: kako deluje posamezna pomoč, koliko udeležencev je vključeno v dejavnosti, kdo jih izpeljuje ipd. Tako analizo kot izhodišče dobijo vsi, ki sodelujejo pri izpeljavi analize SWOT – tako izhajajo vsaj približno iz enakega vedenja o stanju, laže jim je ocenjevati prednosti, pa tudi slabosti.