Metoda anketiranja sodi med kvantitativne metode. To je postopek zbiranja podatkov, pri katerem postavljamo ustreznim osebam vprašanja, ki se nanašajo na podatke, ki jih želimo zbrati. Glede na način poznamo: osebno, telefonsko, poštno in spletno anketiranje.
Z vidika vsebine z metodo anketiranja najpogosteje zbiramo predvsem naslednje podatke in informacije:
podatke o objektivnih dejstvih in dogajanjih (npr. spol, starost, izobrazba)
podatke o željah, mnenjih, stališčih in interesih anketiranih oseb (npr. mnenja o ustreznosti uporabljenih metod, zadovoljstvo s pridobljenim znanjem)
Slika: Anketiranje
Opis
Preden se odločimo za uporabo metode anketiranja, je priporočljivo, da premislimo o prednostih in pomanjkljivostih/ovirah pri uporabi te metode.
Prednosti
Z anketo lahko pridemo do podatkov, informacij, stališč, ki so nam drugače nedostopni.
Metoda je ekonomična, saj lahko pridemo v zelo kratkem času do velikega števila podatkov in informacij.
Z enim anketiranjem lahko zajamemo večje število anketirancev.
Pomanjkljivosti/ovire
Epistemološke težave: nastanejo zaradi različne strokovne usposobljenosti anketirancev.
Psihološke težave: nastanejo, ker je anketo težko prilagoditi vsem anketirancem. Nekaterim se zdijo vprašanja težka, drugim lahka. Anketo je treba prilagoditi tako, da jo razumejo vsi anketiranci.
Družbene težave: nastanejo zaradi prizadevanj anketirancev, da bi odgovarjali v skladu z družbenimi normami/družbeno sprejemljivimi vrednotami. To težavo najlaže rešimo z anonimno anketo in posrednimi vprašanji.
Proces oblikovanja
Če se odločimo za to metodo, je treba pripraviti anketni vprašalnik.
Število anketnih vprašalnikov
Postopek oblikovanja je praviloma tak, da najprej določimo, koliko anketnih vprašalnikov moramo pripraviti. To je odvisno od vrste subjektov ki smo jih vključili v samoevalvacijski načrt. Če so samoevalvacijska vprašanja taka, da tematiko približno enako poznajo vsi subjekti, je dovolj, če pripravimo samo eno anketo. Vendar je to žal bolj poredko. O nekaterih stvareh ne moremo spraševati vseh subjektov ali pa jih ne moremo spraševati enako. Udeleženci izobraževanja na primer ne bodo nič vedeli o pripravi učbenikov, zato ga o tem ne bomo spraševali. Če pa nas bo zanimala uporabnost učbenikov, bomo udeležence o tem sicer povprašali, vendar z besedjem, ki ga poznajo, in tako, da bodo razumeli vprašanje. Drugače, bolj strokovno in zahtevneje, pa bomo lahko povprašali učitelje.
Tako bomo dobili podatek, koliko različnih anket moramo pripraviti. Primer:
anketa za učitelje v programu …
anketa za udeležence v programu …
anketa za …
Struktura ankete
Ko pričnemo s pripravo ankete, je priporočljivo, da si najprej pripravimo osnovno zgradbo ankete, ta je lahko strukturirana po samoevalvacijskih vprašanjih ali sklopih, ki jih ti določajo, na začetku ali na koncu pa dodamo še demografska anketna vprašanja. V vsakem sklopu nato začnemo nizati anketna vprašanja.
Vrsta anketnih vprašanj
Kakovost, predvsem pa tudi poglobljenost pridobljenih podatkov je zelo odvisna od tega, kakšno vrsto odgovorov dopustimo pri posameznem vprašanju. Šele vprašanje skupaj z mogočimi odgovori nam da celostno sliko, kakšne podatke lahko pričakujemo. Temeljna delitev mogočih odgovorov je:
odgovori odprtega tipa,
odgovori zaprtega tipa,
kombinacija odgovorov odprtega in zaprtega tipa.
navodila za izbiro odgovorov.
Na izbiro vprašanj odprtega ali zaprtega tipa vpliva motiviranost anketirancev za izide ankete, njihova pismenost, čas, ki jim je na voljo, ipd.
Dejavnik, ki tudi pomembno vpliva na tip vprašanj, je medij, po katerem bomo anketirali anketirance: pisna anketa, spletna anketa, anketa po telefonu. Verjetno so vas že kdaj anketirali po telefonu, vprašanje pa je imelo veliko mogočih odgovorov, ki si jih je bilo težko zapomniti, pa ste morali anketarja večkrat povprašati, kaj že so mogoče izbire. Tako anketno vprašanje prav gotovo ni primerno za tak medij.
Odgovori odprtega tipa
Če bomo imeli vprašanja odprtega tipa – to pomeni, da bomo zastavili samo vprašanje, anketiranemu pa prepustili, da odgovori, kakor bo sam hotel – bomo morda dobili dragocene informacije, a pogosto se informacije različnih anketiranih med seboj zelo razlikujejo, tako da jih je zelo težko urediti in iz njih povzeti najpomembnejše.
Primer vprašanja odprtega tipa:
Kako ste zadovoljni z razporeditvijo predavanj?
Na tako vprašanje bo nekdo zapisal samo »zelo« ali »sploh nisem zadovoljen«, drugi pa se bo razpisal in podrobneje utemeljil svojo oceno. Tako raznolike podatke je sicer mogoče obdelati s posebnimi postopki za kodiranje in obdelavo podatkov, a so dokaj zahtevni in zahtevajo dobro izurjene obdelovalce anket.
Odgovori zaprtega tipa
Pri teh vprašanjih anketirance usmerimo, kaj nam naj odgovarjajo.
Primer vprašanja zaprtega tipa:
Kako ste zadovoljni z razporeditvijo predavanj?
Zelo.
Srednje.
Nisem zadovoljen/-na.
Tukaj imajo anketiranci samo tri možnosti in ugotovili bomo lahko, kaj je prevladujoče mnenje. Znašli pa se bomo pred problemom, ko bomo sicer vedeli, da je na primer večina srednje zadovoljna z razporeditvijo predavanj, ne bomo pa vedeli zakaj.
Anketirancu moramo dopustiti tudi možnost »izhoda«, zlasti takrat, ko imamo vprašanja zaprtega tipa. Zato poleg vsebinskih odgovorov vedno ponudimo vsaj en odgovor tipa: Ne vem. Ne morem se odločiti. Drugo. V nasprotnem primeru bo anketiranec, ki ne bo vedel ničesar o nekem pojavu, kar na slepo obkrožil neki odgovor, nam pa taki odgovori ne pomagajo pri presoji določenega pojava.
Kombinacija odgovorov odprtega in zaprtega tipa
Pogosto oblikujemo vprašanja, ki so kombinacija odprtega in zaprtega tipa. V tem primeru imajo anketiranci še vedno možnost odgovoriti samo tisto, kar jim ponudimo mi, lahko pa svojo izbiro pojasnijo; s tem dobimo dragocene podatke, na čem temelji njihova izbira.
Primer kombiniranega vprašanja:
Kako ste zadovoljni z razporeditvijo predavanj?
Zelo.
Srednje.
Nisem zadovoljen/-na.
Pojasnite, prosimo, svojo izbiro: _____________________________
Navodila za izbiro odgovorov
Ob oblikovanju vprašanj, velja za tista z odgovori odprtega tipa, se moramo odločiti, koliko odgovorov bomo dopustili. Če so to odgovori da/ne, je razumljivo, da je mogoč samo en odgovor, v nekaterih primerih pa se lahko odločamo, da je mogoč samo en odgovor, da je mogočih več odgovorov ali pa da je treba vse odgovore razvrstiti na lestvici po pomembnosti. Zato moramo ob vsakem anketnem vprašanju napisati navodila za anketiranca.
Primer:
1. Kaj je vplivalo na vašo odločitev za izobraževanje pri nas? (Obkrožite izbrani odgovor. Izberite en odgovor, tisti, ki je bil za vas odločilen.)
zanimivost izobraževalnega programa
možnost zaposlitve
štipendije, ki so bile na voljo
č. bližina izobraževalne organizacije
nasvet prijateljev
nezahtevnost programa
edini program, ki je bil na voljo
nič od tega
2. Kaj je vplivalo na vašo odločitev za izobraževanje pri nas? (Obkrožite izbrani odgovor. Izberete lahko več odgovorov.)
zanimivost izobraževalnega programa
možnost zaposlitve
štipendije, ki so bile na voljo
bližina izobraževalne organizacije
nasvet prijateljev
nezahtevnost programa
edini program, ki je bil na voljo
drugo (Pojasnite.)_______________________________________
3. Kaj je vplivalo na vašo odločitev za izobraževanje pri nas? (Za vsaj ponujeni odgovor ocenite, kako močno je vplival na vašo odločitev. Pri vsakem odgovoru izberite oceno od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni »Sploh ni vplivalo«, 5 pa »zelo je vplivalo«.)
1 Sploh ni vplivalo
2
3
4
5 Zelo je vplivalo.
zanimivost izobraževalnega programa
1
2
3
4
5
možnost zaposlitve
1
2
3
4
5
štipendije, ki so bile na voljo
1
2
3
4
5
bližina izobraževalne organizacije
1
2
3
4
5
nasvet prijateljev
1
2
3
4
5
nezahtevnost programa
1
2
3
4
5
edini program, ki je bil na voljo
1
2
3
4
5
Število vprašanj v anketi
Pomembno je tudi razmisliti o tem, koliko vprašanj naj bi imela anketa. V nekaterih virih lahko zasledimo priporočilo, da naj bi imele ankete med 10 in 15 vprašanj, drugod med 20 in 30 idr. V bistvu pa je optimalno število vprašanj odvisno od vrste vprašanj oz. odgovor oz. od kompleksnosti vsebine. Če je npr. med 25 vprašanji večina vprašanj z odgovori tipa da/ne, potem to ni veliko, če pa je med temi vprašanji zelo veliko kompleksnih vprašanj, ki zahtevajo opredeljevanje pri vsakem od ponujenih odgovorov in utemeljevanje, potem je to že zelo zahtevna anketa.
Dolžina je odvisna tudi od motiviranosti anketiranca – če ga vprašanja zanimajo, osebno zadevajo, se bo v odgovarjanje vživel in mu ne bo škoda časa, če pa ne vidi smisla v anketi in če je v odgovarjanje prisiljen, bo anketirancu vsako vprašanje odveč.
Testiranje ankete
Zelo dober način za presojo primerne dolžine ankete je njen preskus. Preskus ali testiranje anketepriporočamo zmeraj, preden se zares lotimo anketiranja. Naredimo ga tako, da zaprosimo za izpolnjevanje ankete nekaj predstavnikov tiste skupine, ki bo pozneje tudi odgovarjala na anketo. V preskusu spremljamo:
razumljivost vprašanj,
čas, ki ga anketiranci porabijo za izpolnjevanje vprašanj,
druga opažanja, ki bi lahko vplivala na potek in izide anketiranja.
Med izpolnjevanjem sodelujemo z anketirancem, prosimo ga, da nas vpraša, če česa ne razume, opazujemo, koliko časa traja izpolnjevanje, po koncu anketiranja se tudi pogovorimo z anketirancem in ga povprašamo, kaj meni o anketi. Vse ugotovitve nato premislimo in spremenimo ali dopolnimo anketo.
Zbirka pripomočkov
Primere oblikovanih anketnih vprašalnikov za merjenje zadovoljstva udeležencev si lahko ogledate v priročniku Merjenje zadovoljstva udeležencev v izobraževanju odraslih,ki senahaja v zavihku Knjižna polica.
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri izpeljavi metode anketiranja pripravili priporočila za oblikovanje anketnih vprašanj, vodilo za strukturiranje anketnega vprašalnika ter primere merskih lestvic. Dokumente si lahko shranite na svoj računalnik ter jih dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Zadovoljstvo udeležencev izobraževanja je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževalnih organizacij. Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri izpeljavi metode anketiranja pripravili 4 primere vprašalnikov za merjenje zadovoljstva udeležencev v izobraževanju odraslih. Dokumente si lahko shranite na svoj računalnik ter jih dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Knjižna polica / Spletne povezave
Primere oblikovanih anketnih vprašalnikov za merjenje zadovoljstva udeležencev si lahko ogledate v priročniku Merjenje zadovoljstva udeležencev v izobraževanju odraslih.
