V izobraževanju se precej pogosto uporablja metoda vodenega pogovora (vodenega intervjuja). Metodo vodenega pogovora uvrščamo med kvalitativne metode.
Slika: Vodeni pogovor
Opis
Poznamo strukturirani, polstrukturirani in nestrukturirani vodeni pogovor.
Značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti strukturiranega vodenega pogovora.
Značilnosti
Natančno oblikovanje in zaporedje vprašanj.
Vsi intervjuvanci dobijo enaka vprašanja, v enakem zaporedju.
Odgovori niso določeni vnaprej.
Prednosti
Velika sistematičnost in primerljivost.
Zmanjšan vpliv anketarja.
Preprosta organizacija in analiza podatkov.
Pomanjkljivosti/ovire
Majhna prožnost pri prilagajanju položaju.
Standardizacija lahko omeji naravnost in razumljivost vprašanj in odgovorov.
Značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti polstrukturiranega vodenega pogovora.
Značilnosti
Tema in vprašanja so zapisani v obliki opomnika.
Anketar določi zaporedje in oblikuje vprašanja.
Prednosti
Sistematičnost (zaradi opomnika)
Intervju je pogovorni in situacijski.
Pomanjkljivosti/ovire
Nehote lahko izpustimo pomembne podatke.
Prožnost v zaporedju in oblikovanju vprašanj lahko privede do različnega razumevanja vprašanj → primerljivost med vprašanji različnih intervjuvancev pa je lahko zmanjšana.
Značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti nestrukturiranega vodenega pogovora.
Značilnosti
Vprašanja niso določena vnaprej.
Zaporedje in oblikovanje vprašanj sta odvisna od okoliščin.
Prednosti
Velika relevantnost vprašanj.
Intervju lahko prilagodimo posamezniku in okoliščinam.
Pomanjkljivosti/ovire
Manj sistematično, celostno (ni nujno, da se neko vprašanje pojavi) in primerljivo.
Organizacija in analiza podatkov je zelo zahtevna.
Proces oblikovanja
Pri metodi vodenega pogovora je veliko postopkov enakih, kot pri pripravi anketnih vprašalnikov. Najprej razmislimo, koliko instrumentov potrebujemo, o čemer se odločamo na podlagi vrste subjektov, ki jih želimo intervjuvati.
Ko ugotovimo, koliko različnih vprašalnikov potrebujemo za vodenje pogovora, začnemo oblikovati posamezne vprašalnike. Najprej se odločimo, ali bomo pri pogovoru uporabljali opomnik za nestrukturirani, polstrukturirani ali strukturirani pogovor.
Pomemben je premislek o številu vprašanj, ki jih bomo uporabili v vodenem pogovoru. Praviloma na vsa vprašanja v pogovoru vprašani odgovarja več kot v anketi; tisti pa, ki zastavlja vprašanja, pogosto v pogovoru postavlja še podvprašanja, da natančneje razjasni odgovore vprašanega. Vse to pa zahteva čas, zato je dobro, da nimamo pripravljenih preveč vprašanj.
Priporočljivo je, da se pred pravim intervjuvanjem opravi preskus instrumentov in se jih dopolni, če se izkaže, da je to potrebno.
Vprašalnik za nestrukturirani pogovor.
Če bomo pripravljali instrument za nestrukturirani pogovor, bo dovolj, da pripravimo le opomnik, o čem bomo spraševali. Ne pripravimo torej natančno oblikovanih vprašanj, niti mogočih odgovorov. Tudi vrstni red tem pogovora ni tako natančen – vprašanja bomo oblikovali in jih postavljali glede na to, kako bo pogovor tekel.
Vprašalnik za polstrukturirani pogovor.
Pri instrumentu za polstrukturirani pogovor si vprašanja pripravimo vnaprej, praviloma pa ne oblikujemo mogočih odgovorov. Vsa vprašanja so torej odprtega tipa. Podobno kot za anketo najprej tudi tu naredimo osnovno strukturo vprašalnika, nato pa začnemo nizati posamezna vprašanja. Ta vprašanja potem tudi praviloma postavljamo v zaporedju, ki smo ga pripravili vnaprej.
Vprašalnik za strukturirani pogovor.
Če pripravljamo instrument za strukturirani pogovor, pa je ta v marsičem zelo podoben anketnemu vprašalniku. Po določitvi osnovne strukture vprašalnika nizamo vprašanja za posamezne sklope, pri čemer oblikujemo tako vprašanja odprtega kot zaprtega tipa, pa tudi kombinirana.
Pri vprašanjih zaprtega tipa moramo dobro premisliti, katera so primerna za pogovor, saj je včasih težko zastavljati zelo strukturirana vprašanja, kot so na primer taka, ki imajo zelo veliko mogočih odgovorov, vprašani pa se mora za vsak odgovor opredeliti. V pogovoru je težko zastavljati taka vprašanja, še težje je nanje odgovarjati.
Izogibamo se tudi večjemu številu vprašanj tipa da/ne, saj je za taka vprašanja bolj smiselno izvajati anketo kot intervju. Bistvo intervjuja je namreč v tem, da nam vprašani lahko obširneje odgovori na vprašanje.
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri izpeljavi metode vodenega pogovora pripravili priporočila za izpeljavo le-te. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe. Oglejte si tudi priporočila za oblikovanje vprašanj pri Metodi anketiranja - tam zapisana priporočila veljajo tudi pri oblikovanju vprašanj za vodene pogovore.
Primere opomnikov za vodene pogovore z različnimi ciljnimi skupinami smo pripravili s pomočjo več opomnikov, ki so nastali Andragoškem centru Slovenije v okviru različnih razvojnih nalog. Vir: Arhiv ACS.
Ljudska univerza Sežana je v okviru projekta POKI - Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, oblikovala opomnik za pogovor z organizatorjem izobraževanja odraslih. Vir: Arhiv ACS.
Primera vprašalnika za voden strukturiran pogovor (intervju) z učitelji in organizatorjem izobraževanja na področju formalnih in javnoveljavnih izobraževalnih programov, so pripravili na Ljudski univerzi Velenje.
