Področja kakovosti za samoevalvacijo

V prvi fazi načrtovanja samoevalvacije se moramo vprašati, kaj bo predmet samoevalvacije. V tej fazi se odločamo o tem, katere vidike kakovosti bomo v samoevalvaciji presojali in razvijali.

Glej tudi sklop: Zbirka področij in kazalnikov kakovosti v izobraževanju odraslih.
 

Pomembno je, da področij za samoevalvacijo ne izbiramo na pamet – brez tehtnega premisleka, še posebno pa je pomembno, da so naše odločitve utemeljene s podatki, argumenti, okoliščinami, ki narekujejo poglobljeno samoevalvacijo na določenem področju.

Priporočljivo je, da v enem samoevalvacijskem ciklu, ki ga izpeljujemo za obdobje dveh do treh let, zajamemo v presojo eno ali dve področji, in ne več.

To še posebno velja, ko izobraževalna organizacija še nima veliko izkušenj s samoevalvacijo. Pozneje, ko ima že vzpostavljen notranji sistem kakovosti in več izkušenj, pa lahko hkrati poseže tudi na več področij; vendar ni dobro, če se ob tem ujame v past, da bi širši obseg vključenih področij zmanjšal poglobljenost samoevalvacije.

 

Ob odločanju o izbiri področij kakovosti je smiselno upoštevati nekatere dejavnike, kot so:

• strateške usmeritve in cilje v različnih evropskih in nacionalnih dokumentih, ki vplivajo na razvoj izobraževanja odraslih oziroma bi se izobraževanje odraslih moralo nanje odzvati z novimi razvojnimi dejavnostmi;
• ugotovitve, mnenja, stališča, pobude, ki jih izobraževalna organizacija pridobiva v pogovorih z zunanjimi partnerji;
• informacije, mnenja, stališča in pobude, ki jih podajajo strokovni kolegi;
• statistične podatke, ki kažejo na spremembe v demografski, zaposlitveni ali kateri drugi strukturi v okolju; to zahteva vnovični premislek o izobraževanju, ki se že izpeljuje, oziroma kaže na potrebo po razvoju novih programov, prijemov, vključevanju novih skupin udeležencev ipd.; 
• že evidentirane predloge, mnenja, pritožbe udeležencev ali drugih pomembnih interesnih skupin idr.