Vrednote izobraževalne organizacije

Namen

Vrednote so prepričanja o tem, kaj je pozitivno, zaželeno in cenjeno. Vrednote vodijo in usmerjajo naše delovanje – tako osebno ravnanje posameznikov kot delovanje skupin in organizacije. Zato je razjasnjevanje vrednot pogosto pomemben korak na poti k še boljšim dosežkom in uspešnosti organizacije.

Pri razmišljanju o vrednotah organizacije iščemo odgovor na vprašanje: kaj nam je pomembno?

Če ljudje v organizaciji začnejo razmišljati o svojih vrednotah in o vrednotah, ki naj bi jih najbolj cenila organizacija, začnejo samodejno razmišljati, kaj je zanje resnično pomembno pri delu.

Če pa sta njihovo delo in ravnanje kakor koli v nasprotju z njihovimi notranjimi vrednotami, ali če se njihove osebne vrednote močno razlikujejo od vrednot organizacije, lahko to povzroča stres, negativizem, pesimizem in celo jezo ter občutke frustriranosti – še en razlog, ki priča o tem, kako pomembno je v organizacijah sprožiti iskreno razpravo o vrednotah.
 
Slika: Skupne vrednote
 

Opis

Vrednote so pomembna prvina kulture vsake organizacije, njihovo prepoznavanje pa je ključ do uspešnosti organizacije.

Če ljudje jasno vedo, za kaj se njihova organizacija zavzema, če vedo, katere vrste in oblike vedenja in dela se ceni, se bodo laže odločili te vrednote podpirati tudi pri svojem delu in ravnanju.


Ko se v izobraževalni organizaciji pogovarjamo o vrednotah, se dotikamo bistvenih dilem:
  • Kaj je vodilo našega dela – čim boljše znanje udeležencev izobraževanja ali finančni učinek?
  • Kaj je prav – da odraslemu, ki je že zaposlen in pri delu pričakovano uspešen, nekoliko znižamo zahtevnost izobraževanja, da bo prišel do »papirja«, ker bi sicer izgubil zaposlitev, brez tega znižanja zahtevnosti pa verjetno ne bo uspešno dokončal izobraževanja?
  • Kolikšno šolnino zaračunavamo udeležencem in kaj zanjo posamezniku ponujamo?
  • Ali posamezniku, za katerega po strokovnih merilih vemo, da bo zelo težko uspešno dokončali izobraževanje, to povedati na začetku izobraževanja, ali pa mu pustiti, da to spozna sam po večletnem poskušanju?
  • Itn.

Proces oblikovanja

O vrednotah se lahko v organizaciji pogovarjamo na najrazličnejše načine.
  • Vsak posameznik najprej opredeli svoje osebne vrednote, temu sledi širša razprava, namenjena iskanju dogovora o skupnih vrednotah organizacije, najprej v manjših in nato v vse večjih skupinah. Ta možnost je sicer najbolj zamudna in traja najdlje časa, vendar pa sodeluje v razpravi največ posameznikov, obenem pa ima vsakdo priložnost, da poglobljeno razmisli o svojih vrednotah. Ljudje se laže poistovetijo z vrednotami, ki jih na površje prinese razprava, v kateri so imeli priložnost dejavno sodelovati.
  • Najprej manjša skupina v razpravi doseže dogovor o svojih skupnih vrednotah, temu sledi razprava v večji skupini. Ta možnost po eni strani zagotavlja dovolj visoko stopnjo dejavnosti vseh posameznikov (če skupine niso prevelike, največ 5 ljudi), hkrati pa časovno ni zamudna.
  • Razprava zgolj v večji skupini. Ta možnost ne zagotavlja dejavnega sodelovanja vseh posameznikov. Obstaja nevarnost, da se posamezniki bodisi umaknejo v ozadje in hote ne sodelujejo v razpravi, so preglasovani in ne pridejo do besede. Idr.
 
Slika: Opredelitev skupnih vrednot organizacije
  • Seznam vrednot naj ne bo predolg, ob začetku razprave bodo verjetno zaposleni nanizali številne vrednote in prav je tako. A razpravo vodite tako, da boste na koncu skupaj izluščili in potrdili manjše število ključnih vrednot. Teh naj ne bo več kot 5 do 7.
  • Ni dovolj, da pripravite le seznam vrednot. Isto vrednoto ljudje pogosto razumemo različno. Zato je priporočljivo, da vsako vrednoto na kratko opišete.
  • Ne začnimo pogovora o vrednotah tako, kot da jih doslej v izobraževalni organizaciji sploh ni bilo, mi pa smo tisti, ki bomo sedaj poskrbeli, da jih bomo opredelili in zapisali. Zaposleni se bodo temu uprli. Vsak posameznik ima svoje vrednote in se v svojem delovanju najprej ravna po njih.
  • Upoštevajmo, da ljudje pogosto ne marajo na glas govoriti o svojih vrednotah. Poiščimo načine, da lahko v prvi fazi svoja mnenja in stališča o vrednotah, ki so prisotne v izobraževalni organizaciji, in morebitnih razhajanjih s tistim, kar bi si sami želeli, podajo anonimno. 
  • Pomembno je tudi vprašanje, kdo naj vodi razpravo o vrednotah. Prav bo, če bo ravnatelj ali direktor zaposlenim znal dati sporočilo o pomenu skladnosti vrednot posameznika in organizacijskih vrednot. Velikokrat pa se pokaže, da morda ni najboljša rešitev ta, da vodstvo tudi vodi tovrstne razprave. Zaposleni niso vedno pripravljeni odkrito spregovoriti o tem, kar je zanje najpomembnejše, ob navzočnosti vodstva, še posebno takrat ne, ko organizacijska kultura ni takšna, ki tovrstne odprte pogovore dovoljuje. 
  • Prej omenjeno zagato lahko razrešimo tako, da povabimo v izobraževalno organizacijo zunanjega strokovnjaka, ki bo vodil in usmerjal premislek in ovrednotenje obstoječih vrednot.

Zbirka pripomočkov

Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri oblikovanju in zapisu vrednot vaše organizacije pripravili različna vodila. Dokumente si lahko shranite na svoj računalnik ter jih dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.

Primeri dobre prakse

Vrednote Omrežja svetovalnih središč ISIO so bile določene s skupnim dogovorom na 4. delavnici v okviru Usposabljanja za samoevalvacijo v ISIO 22. oktobra 2009,
Vir: Arhiv ACS, 2009.
Na ZIK Črnomelj so v letu 2022 ob otvoritvi prenovljenih prostorov, objavili tudi prenovljene vizijo, poslanstvo in vrednote. Zapisi krasijo steno, ki je dobro vidna prav vsem.

Video vsebine

V izobraževalnem videu so predstavljena izhodišča za premislek o vrednotah, ki nas povezujejo pri delu v naših izobraževalnih organizacijah.

Vrednote so prepričanja o tem, kaj je pozitivno, zaželeno in cenjeno. Tako zelo pomembne so zato, ker vodijo in usmerjajo naše delovanje, tako naša osebna ravnanja kot ravnanja skupin in organizacij. Pomembno je, da se v organizaciji odprto pogovorimo o naših vrednotah in oblikujemo soglasje o tistih, ki nam bodo skupno vodilo pri delu.
Vrednote izobraževalne organizacije