Fokusna skupina spada med kvalitativne metode, ki jo lahko zelo dobro uporabimo kot metodo pri presojanju kakovosti. S fokusnimi skupinami odkrivamo različna stališča, mnenja, primerjamo utemeljitve, različne poglede na nekatere pojave ipd.
Zelo pogosto se fokusne skupine uporabljajo za spoznavanje problemov ali skupin ljudi, o katerih ne vemo dovolj. V fokusnih skupinah poglobljeno spoznavamo, kako so si udeleženci in njihove izkušnje med seboj podobni ali različni.
V fokusni skupini spoznamo, kako so se posamezni procesi razvili, zakaj so taki, kakršni so, in kakšna je njihova dinamika.
Slika: Fokusna skupina
Opis
Fokusne skupine uporabimo na štirih različnih stopnjah:
identifikacija problema: fokusna skupina lahko odkrije pomembne informacije o naravi in vsebini problema tudi tedaj, ko še nimamo izoblikovanega vedenja o obravnavani temi;
načrtovanje: fokusna skupina lahko pripomore pri iskanju najboljših postopkov za reševanje problema;
izpeljava: fokusna skupina lahko spodbudi izpeljavo nekaterih postopkov, lahko pomaga pri odkrivanju mogočih načinov izpeljave procesov;
vrednotenje: fokusna skupina naj bi razumela, kar se je v nekem postopku/izpeljavi zgodilo, in vedela, katere izkušnje so pomembne za nadaljnje delo.
Prednosti in pomanjkljivosti fokusne skupine.
Prednosti:
Fokusna skupina omogoča odstirati razlike med ljudmi (npr. razlike med načrtovalci sprememb in tistimi, ki bi morali spremembe tudi vpeljevati).
Z metodo lahko raziskujemo kompleksna vprašanja motivacije in vedenja.
Metoda je uporabna, ko želimo razumeti raznolikost.
Pomanjkljivosti/ovire:
Fokusnih skupin ne moremo izpeljevati na celotni populaciji, pač pa samo na izbranem vzorcu.
Izidi, ki jih dobimo v fokusnih skupinah, so kvalitativne narave, ne moremo jih posplošiti.
Priprava in izpeljava metode je zahtevna.
Proces oblikovanja
Za izpeljavo fokusnih skupin potrebujemo nekaj vnaprej pripravljenih vprašanj, ki usmerjajo pogovor v skupini.
Po navadi organiziramo najmanj dve fokusni skupini, pogosto pa še več, da dobimo dovolj relevantnih mnenj. Glede na to, ali so te skupine po sestavi približno enake, in glede na to, kakšen je cilj samoevalvacije, se odločimo, ali bomo v vsaki skupini postavili ista vprašanja ali ne. Na tej podlagi pripravimo en ali več nizov vprašanj.
Za eno fokusno skupino pripravimo od 10 do 12 vprašanj, ki jih strukturiramo v naslednje skupine:
uvodna vprašanja: to so uvodna, spoznavna vprašanja, s katerimi »prebijemo led« med udeleženci, morda se z njihovo pomočjo udeleženci nekoliko seznanijo med seboj;
prehodna vprašanja, to so vprašanja, ki udeležence motivirajo za obravnavano temo, počasi načenjamo tisto, kar je osrednja tema fokusne skupine;
osrednja vprašanja so tista, ki posegajo v samo bistvo presojanja kakovosti izbranega področja ali kazalnika. Pripraviti moramo vprašanja, ki bodo kar najbolje nagovorila udeležence, da bodo spregovorili o osrednji temi samoevalvacije;
sklepna vprašanja pa so vprašanja, s katerimi povzemamo pogovor, dajemo možnost udeležencem, da povedo še kaj o obravnavani temi.
Pri oblikovanju vprašanj za fokusne skupine pripravljamo samo vprašanja odprtega tipa.
Zbirka pripomočkov
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri načrtovanju in izpeljavi metode fokusnih skupin pripravili pripomočke, si jih lahko shranite na svoj računalnik ter jih dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
Na Andragoškem centru Slovenije smo pripravili nekatere primere dobre prakse, ki so vam lahko v pomoč pri načrtovanju in izpeljavi metode fokusnih skupin.
Knjižna polica / Spletne povezave
Primer izpeljave fokusne skupine si lahko ogledate v priročniku Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja.
V izobraževalnem videu boste izvedeli, kako pripraviti in izpeljati fokusno skupino za namene presojanja in razvijanja kakovosti v vaši organizaciji. Fokusna skupina je kvalitativna raziskovalna metoda, s katero pridobimo vpogled v posameznikovo razmišljanje in mnenje o določeni tematiki.
Fokusne skupine pri presojanju in razvijanju kakovosti
