Opazovanjeje ena izmed temeljnih znanstvenoraziskovalnih metod, ki se uporablja, kadar želimo opisati in pojasniti vedenje posameznika v vsakdanjih situacijah in odnosih do drugih.
Vedenje, ki ga opazujemo, lahko podrobneje razložimo, če upoštevamo kontekst, v katerem se pojavlja. To so vse tiste značilnosti okolja, ki vplivajo na posameznikovo vedenje, npr. fizično okolje in socialne značilnosti.
Podatke z metodo opazovanja zbiramo z neposrednim opazovanjem določenih pojavov ali vedenja.
Slika: Metoda opazovanja
Opis
Pred uporabo metode opazovanja je dobro poznati njene značilnosti ter prednosti in pomankljivosti/ovire, s katerimi se lahko soočimo pri njeni uporabi.
Značilnosti metode opazovanja
Raziskovalec ima praviloma pasivno vlogo, zapisuje dogajanje.
Kdo izvaja opazovanje
neposredno (izvaja raziskovalec sam) ali
posredno (raziskovalec ga ne izvaja sam ali ni na kraju dogajanja, spremlja dogajanje posredno, npr. po televizijskem prenosu)
Vrsta opazovanja
nestrukturirano opazovanje (pojav opazujemo na splošno, ne izbranih značilnosti)
strukturirano opazovanje (opazujemo vnaprej izbrane značilnosti pojava)
Sredstva za opazovanje
vid, sluh ipd. raziskovalca ali tudi drugi pripomočki (npr. snemanje)
Zapisovanje izidov opazovanja
uporaba različnih pripomočkov (opazovalni list, zapisnik, dnevnik, ocenjevalna lestvica, video, fotografija itn.)
Prednosti in slabosti uporabe metode opazovanja
Ko se odločamo za uporabo metode opazovanja, je dobro da poznamo njene prednosti oz. pomanjkljivosti/ovire.
Prednosti:
Opazovanje pojava v naravnem okolju.
Omogoča neposreden vpogled v dogajanje, pridobivanje informacij, ki jih z drugimi metodami ni mogoče dobiti.
Opazovanje omogoča spremljanje tudi neverbalnega vedenja.
Pomanjkljivosti/ovire:
Otežen nadzor nad dogajanjem.
Otežena kvantifikacija.
Majhni vzorci.
Včasih je težko pridobiti soglasje opazovancev.
Proces oblikovanja
Metoda opazovanja poteka neposredno v praksi – praviloma opazujemo realne položaje, ki niso organizirani zato, da bi mi lahko izpeljevali samoevalvacijo. Zato si moramo podobno, kot je to opisano pri več podobnih metodah (anketiranje, vodeni pogovori, fokusne skupine idr), omejiti, določiti fokus našega opazovanja.
Ni dovolj, da si nekaj ogledamo in smo nad izidi navdušeni ali ne. Vnaprej moramo premisliti, kaj bomo opazovali, ta razmislek pa mora izhajati iz samoevalvacijskih vprašanj – kaj nas zanima, kaj želimo ugotoviti s to metodo. Zato si vnaprej pripravimo ček listo za opazovanje – popis stvari, ravnanja, procesov, ljudi, ki jih bomo opazovali in kaj natančno bomo opazovali.
Na Andragoškem centru Slovenije smo vam v pomoč pri izpeljavi te metode pripravili primer 'ček liste' za izpeljavo metode opazovanja. Dokument si lahko shranite na svoj računalnik ter ga dopolnite in oblikujete glede na vaše potrebe.
